Rebalans zdravstvenega proračuna bo po besedah ministrice izveden kmalu zatem, ko bo rebalans državnega proračuna sprejet v DZ.
Sama sicer ocenjuje, da so se razmere po varčevanju v bolnišnicah in izboljšanju gospodarske rasti v zdravstvu spremenile, zato napoveduje, da bodo bolnišnice dobile dodaten denar po aneksu 1 za leto 2014. Največ med njimi bo dobil Univerzitetni klinični center Ljubljana.
Glede dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je ministrica Kolar Celarčeva ocenila, da v taki obliki, kot je, dolgoročno ne more ostati.
Na vprašanje, kaj pogreša v slovenskem zdravstvu, Kolar Celarčeva odgovarja, da manjka krovni strateški dokument, s katerim bi opredelili, v katero smer želimo peljati slovensko zdravstvo. Prve osnutke takšnega dokumenta za leta od 2016 do 2025 imajo na ministrstvu po njenih besedah že pripravljene, javna razprava o dokumentu pa je predvidena v aprilu ali maju. Še prej ga bodo usklajevali z različnimi deležniki v zdravstvu, sledil pa mu bo akcijski program, v katerem bodo natančno opredeljene vse aktivnosti, je napovedala.
Učinkovitost v zdravstvenih ustanovah po Sloveniji je po oceni ministrice različna in odvisna od posamezne ustanove. Sama zagovarja stališče, da mora biti vodenje bolnišnic profesionalno, zato je vpeljala protokol s pogoji, kdo je lahko član sveta zavoda bolnišnice, v enem letu pa namerava tudi preveriti znanje že obstoječih članov svetov.
Na ministrstvu pripravljajo tudi analizo, ki bo osnova za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema, ki jo bodo ocenjevali vsako leto.
Ministrica si še želi, da bi že spomladi z vlado začeli delati na tem, da bi se uvedel variabilni del nagrajevanja v zdravstvu, saj si ne želi uravnilovke.
