Leta 2021 je EU od farmacevtske družbe Pfizer kupila 1,8 milijarde odmerkov cepiva proti covidu. Pogajanja naj bi potekala prek zasebnih sporočil med predsednico Komisije Evropske unije Ursulo von der Leyen in generalnim direktorjem družbe Pfizer Albertom Bourlo. Primer je zdaj v rokah evropskega javnega tožilstva, Pfizergate pa lahko ogrozi politični položaj von der Leynove.
Pojavil se je nov škandal, ki utegne zajeti evropske institucije, v tem primeru predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Časopisi ga imenujejo Pfizergate, ker gre za primer, povezan s farmacevtskim podjetjem Pfizer. Novica, ki jo je pred nekaj tedni razkril časnik Politico, je, da je Evropsko javno tožilstvo ali Eppo prevzelo vodenje preiskave o domnevni izmenjavi sporočil med von der Leynovo in generalnim direktorjem družbe Pfizer Albertom Bourlo med pogajanji za nakup cepiv proti covidu v EU.
Podkupovanje in navzkrižje interesov?
Domnevna kazniva dejanja so vmešavanje v javne funkcije, uničenje besedilnih sporočil, podkupovanje in navzkrižje interesov. Trenutno ni nihče uradno obtožen, vendar je jasno, da afera zadeva von der Leynovo le nekaj mesecev pred evropskimi volitvami, ki bi ji lahko prinesle drugi mandat predsednice Komisije EU.
Kako je prišlo do afere Pfizergate in kakšno vlogo naj bi imela Ursula von der Leyen
Pogajanja so potekala leta 2021, ko je bila pandemija na vrhuncu. Cepiva so že obstajala, vendar jih je bilo premalo, da bi zadostila svetovnemu povpraševanju. Aprila je evropska komisija sporočila, da so se začela pogajanja s podjetjem Pfizer, maja pa je bil uradno napovedan nakup 1,8 milijarde odmerkov cepiva. To je bila največja dobava, ki jo je pridobila Evropska unija. Takrat je to veljalo za politični uspeh, čeprav so sčasoma nekateri trdili, da je bilo porabljenega preveč denarja, tudi zato, ker številni odmerki v poznejših letih niso bili nikoli uporabljeni.
Kdo je Baldan?
Leta 2023 je 36-letni belgijski lobist Frédéric Baldan pri državnem tožilstvu v Liègeu vložil pritožbo proti von der Leynovi. Baldan, ki je bil povezan s skupino Bon Sens (brez stališč o cepljenju), je obtožil predsednico komisije zaradi njene vloge v pogajanjih in zatrdil, da je med njo in Bourlom prišlo do izmenjave zasebnih sporočil za pogajanja o nakupu v vrednosti več deset milijard evrov. Leta 2023 je medtem New York Times – prvi časopis, ki je razkril primer – tožil Evropsko komisijo, ker kljub uradni zahtevi ni razkrila vsebine teh sporočil. Vendar pritožba časopisa ni del zadeve, ki jo zdaj vodi Evropsko javno tožilstvo. Tožbi Baldana sta se (z ločenimi, a podobnimi poročili) pridružili tudi vladi Madžarske in Poljske. Vendar je po navedbah Politica poljska vlada po zmagi Donalda Tuska na volitvah naredila korak nazaj. Preiskava se je nadaljevala in je bila z belgijskega tožilstva prenesena na Eppo, ki lahko tudi zaseže gradivo, potrebno za nadaljevanje preiskave. Komisija doslej na uradnih mestih ni razkrila vsebine besedilnih sporočil niti ni potrdila njihovega obstoja.
Primer, kot že omenjeno, prihaja v občutljivem času, tudi z volilnega vidika: do evropskih volitev je le še nekaj časa, Ursula von der Leyen pa je svoji stranki že zagotovila drugi mandat na čelu Komisije EU. Italijanska Lega Nord pa je medtem posredovala z izjavo, v kateri je komentirala zadevo: »Po neodvisnih novinarskih poizvedbah smo bili prvi, ki smo zastavljali vprašanja, zadevo predložili parlamentu, zahtevali pojasnila na vseh pristojnih forumih, pri čemer smo vedno naleteli na oglušujoč molk Evropske komisije in večine, ki jo podpira. Von der Leynova ne more še naprej molčati o tem vprašanju in se pretvarjati, da se nič ne dogaja,« sta zapisala italijanska poslanca evropskega parlamenta Marco Zanni in Marco Campomenosi.
Vpletenost Ursule von der Leyen: Ursula von der Leyen naj bi bila neposredno vpletena v pogajanja s Pfizerjem leta 2021, ko je bila pandemija na vrhuncu. Ta pogajanja so zdaj predmet preiskave Evropskega javnega tožilstva, ki preučuje obtožbe o uničenju besedilnih sporočil in možnem navzkrižju interesov.
Primer Pfizergate, imenovan po farmacevtskem podjetju Pfizer, vključuje predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in preiskavo domnevnih zasebnih sporočil med njo in generalnim direktorjem Pfizerja, Albertom Bourlo, ki so bila izmenjana med pogajanji za nakup 1,8 milijarde odmerkov cepiva proti covidu-19 za EU.
-
Ursula von der Leyen je nemška političarka in trenutna predsednica Evropske komisije, ki je to funkcijo prevzela 1. decembra 2019. Pred tem je bila dolgoletna članica nemške vlade pod kanclerko Angelo Merkel, kjer je zasedala več ministrskih položajev: bila je ministrica za družino, delo in socialo ter nazadnje, od leta 2013 do 2019, ministrica za obrambo.
-
Ursula von der Leyen je znana po svoji podpori močnejši integraciji Evropske unije, vključno s skupno vojaško politiko in zdravstvenimi strategijami. Njeno predsedovanje Komisiji je bilo osredotočeno na spopadanje z izzivi, kot so pandemija covida-19, podnebne spremembe ter politične in ekonomske napetosti v EU in zunaj nje. Kot prva ženska na čelu Evropske komisije ima pomembno vlogo v oblikovanju politik in smeri razvoja unije.
