Ernest Borgnine, ena legend klasične dobe. Nikoli ni izstopal, a je vedno opozoril nase z dovršeno igro. Rodil se je 24. januarja 1917 v Hamdenu v Connecticutu kot Ermes Effron Borgnino. Njegova starša Anna Boselli in Camillo Borgnino sta prišla v ZDA v valu emigracije v času prve svetovne vojne. Ernest Borgnine je bil edinec. Najraje je imel šport, še posebej boks, nikoli pa ni kazal zanimanja za igralstvo. Ko je bil star dve leti, sta se starša razšla, mama in Ernest pa sta se za 4 leta vrnila v Italijo, dokler se starša nista pomirila in so se skupaj preselili v New Haven v Connecticut.
Ne bom igralec
Po končani srednji šoli, ko je bil star 18 let, se je pridružil ameriški mornarici, kjer je ostal deset let, vse do konca druge svetovne vojne. Po nekaj letih dela v tovarnah je njegova mama predlagala, da bi se lahko zaradi svoje močne osebnosti poskusil v igralstvu in Borgnine se je vpisal v igralsko šolo v Hartfordu. Po končanem šolanju se je pridruži slavnemu Barter Theatru v Abingdonu v Virginiji, kjer je ostal naslednja štiri leta, opravljal priložnostna dela in igral v vseh vlogah, ki so se mu ponudile. Do preboja je prišlo 1949, ko je na Brodwayu debitiral kot medicinski brat v Harveyu.
Igralstvo na mamin predlog
Leta 1951 se je odločil poskusiti srečo v Hollywoodu, kjer je debitiral kot Bill Street v filmu Richer Than the Earth (1951). Samo dve leti pozneje je zablestel v vlogi narednika Fatsa Judsona v Od tu do večnosti (1953). Sledila je lepa serija stranskih vlog silakov v dramah in vesternih, potem pa je 1955 odigral svoje nasprotje, plahega in občutljivega Martyja Pilettija v istoimenskem romantičnem filmu Marty. Za to vlogo je prejel Oskarja za glavno vlogo in premagal legende kot so Spencer Tracy, Frank Sinatra in James Dean. V petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih je pustil za sabo izvrstno igro v številnih filmih, v šestdesetih je zaigral tudi v popularni televizijski seriji McHale's Navy. V osemdesetih se je nanj spomnil Don Belisario in mu ponudil vlogo v seriji Airwolf, kjer je zaigral pilota ob Jan-Michaelu Vincentu.
Spominjamo se ga tudi iz štirih filmov (edini v vseh štirih filmih) iz serije Ducat umazancev ob Leeju Marvinu, pa trilerju hladne vojne, Polarna postaja Zebra (1968), Feniksovem letu (1965) in originalni katastrofi ladje Pozejdon (1972). Igral je do konca, posojal glas v različnih risankah in v epizodah številnih serij zadnjih desetletjih. Ena od epizod svoje igralske kariere, v kateri je že v visoki starosti zelo užival, je bil lik Mermaid Mana v Spužviju Kvadratniku.
Aktiven do zadnjega dne
Ernest Borgnine je umrl 8. julija 2012 v bolnišnici v Los Angelesu zaradi odpovedi ledvic, star je bil 95 let. Je eden redkih igralcev, ki so delali do tako pozne starosti. Njegova peta in zadnja žena, Tova, je umrla februarja letos, od Ernesta pa je bila mlajša 25 let. Kljub visoki starosti je bil zdrav in fizično aktiven, do leta 1962 pa je bil strasten kadilec, potem pa je postal vnet nasprotnik kajenja.
Klovn, popotnik, prostozidar
Ernest Borgnine je pogosto omenjal, da je igralstvo njegova največja strast. Njegova igralska kariera je trajala dolgih 61 let. Od 1973 pa vse do smrti je bil poročen s Tovo Traesnaes, ki je vodila svoje podjetje s kozmetiko. Par je živel na Beverly Hillsu, kjer je Ernest delal v ženinem podjetju, kadar ni snemal. Redno je sodeloval na dobrodelnih prireditvah po celotni državi, prejel je številne častne doktorate številnih fakultet v ZDA in veliko nagrad za življenjsko delo. Kadar je utegnil, je pobegnil v Milwaukee in nastopil kot klovn na Veliki cirkuški paradi, to je počel kar 30 let, vse do 2002. Bil je tudi član prostozidarske lože. V dveh zakonih so se mu rodili trije otroci – Cris in Nancee Borgnine oba delata na drugi strani kamere v filmski industriji.
Leta, 1996, ko je bil star 79 let, je kupil avtobus in z njim potoval po ZDA, da bi spoznaval kraje in se srečeval s svojimi fani. Njegovo življenje je polno izjemnih prigod. Na snemanju filma Vera Cruz (1954) v Mehiki sta s Charlesom Bronsonom med pavzo lepo v kostumih z orožjem za pasom odjezdila do bližnjega mesta po cigarete. To ni ostalo neopaženo in cel vod mehiških policistov je držal slavna igralca z rokami v zrak, dokler niso ugotovili njunih identitet.
Štirje otroci, v biografiji le trije
Ernest Borgnine je bil poročen petkrat, s tretjo ženo, divo z Brodwaya, Ethel Merman, sta se poročila 1964 in razšla po samo 32 dneh, potem ko je počilo že na medenih tednih, saj je Borgnine takrat kot že zelo znan igralec požel več pozornosti kot Mermanova. Ta je pozneje v svoji biografiji poglavje namenila tudi temu obdobju – eno prazno stran. Borgnine je bil tudi eden prvih, ki je dobil svojo zvezdo na Pločniku slavnih v Hollywoodu, 8. februarja 1960. Poleg igralstva je bil tudi strasten zbiralec znamk, njegova zbirka je izjemna, od 1975 naprej pa vse do 1984 je bil tudi član odbora za pisemske znamke v okviru ameriške pošte.
»Človek mora biti ves čas aktiven. Če ne, ste kot tisti, ki komaj čakajo, da se upokojijo. O, star bom 65 let, grem v pokoj in nehal bom delati. Dva tedna pozneje se sprašujejo, kaj naj počnejo in naslednja stvar, ki se je zavejo, je, da sedijo v invalidskem vozičku ali gugalniku in se gugajo naprej in nazaj, vse do konca. In naenkrat so mrtvi,« je ob priložnosti povedal Borgnine in na najlepši možni način povedal, da se ne bo nikoli ustavil.
