Izbruh se je začel 15. septembra. V regionalno referenčno bolnišnico Mubende v Ugandi so sprejeli 24-letnega moškega z visoko vročino in krči. Moški je umrl 19. septembra. Naslednji dan so laboratorijski testi potrdili najhujše strahove tistih, ki so skrbeli zanj: Ebola je nazaj.
In ta izbruh je drugačen. Za najpogostejše vrste virusa so že bila razvita uspešna cepiva. Za nekatere pa cepiva še ni. Na grozo zdravstvenih uradnikov v Ugandi je bila različica virusa, ki so jo našli v telesu v regionalni referenčni bolnišnici Mubende, iz vrste Sudan, za katero ni cepiva. V regiji so poročali tudi o drugih smrtnih primerih zaradi ebole. Med 11. in 15. septembrom je umrlo tudi šest ljudi iz pacientove družine, trije odrasli in trije otroci. Ugandsko ministrstvo za zdravje je v prizadete vasi v okrožju Mubende poslalo ekipo za hitro ukrepanje, ki je opravila ustno obdukcijo in od lokalnih prebivalcev zbrala informacije o verjetnem vzroku smrti. Tveganje okužbe pri fizični obdukciji bi bilo namreč preveliko.
60 primerov
Do 16. oktobra je ministrstvo za zdravje poročalo o 60 potrjenih primerih ebole, v prejšnjih dveh tednih pa je zabeležilo 11 novih primerov. Skupaj je bilo potrjenih 24 smrtnih primerov, od tega štirje med zdravstvenimi delavci, ter 24 ozdravitev. V petih prizadetih okrožjih je bilo 35 odstotkov primerov smrtnih.
To, da je več ljudi umrlo kot ozdravljenih, je nenvadno, vendar ne presenetljivo. Ebola je redka, vendar zelo nevarna virusna bolezen, zaradi katere umre približno 50 odstotkov ljudi, ki zbolijo zanjo. Naravni gostitelji virusa so sadni netopirji, virus pa lahko okuži tudi primate, glodavce in ljudi ter se širi s telesnimi tekočinami okuženih živali ali živih in mrtvih ljudi.
Cepivo
Ebola se v Afriki pojavlja že več kot 40 let. Eden najhujših izbruhov se je zgodil med leti 2013 in 2016, ko se je okužilo 28 000 ljudi in je zahtevala več kot 11 000 življenj. Med tem izbruhom je bilo mogoče testirati eksperimentalna cepiva proti najpogostejši obliki virusa - vrsti Zaire. Cepiva so delovala dobro in so bila odobrena. Vendar je razvoj cepiv za redke viruse, kot je ebola, vedno igra mačke z mišjo. Sudanski virus, ki je vzrok sedanjega izbruha, je v zadnjih dveh desetletjih povzročil le nekaj primerov pri ljudeh. Razvoj cepiv proti temu virusu že poteka, vendar še nobeno ni bilo končano, kaj šele preizkušeno.
Uporaba cepiva iz Zaira proti sudanskemu virusu ne pride v poštev, pravi Pontiano Kaleebu, direktor Ugandskega inštituta za raziskave virusov. "Nevtralizacijska protitelesa se ne odzivajo," pravi. To pomeni dvoje: da so trenutno edina razpoložljiva orodja za omejevanje širjenja virusa nadzor in ukrepi fizičnega nadzora ter da je treba čim prej najti delujoče cepivo.
Opozorilo
Če je bil Covid-19 velik opomin na nevarnost novih nalezljivih bolezni, je ebola tišje, a enako grozljivo opozorilo. Do neke mere je imel svet srečo s pandemijo: če bi se v prihodnosti pojavilo nekaj tako prenosljivega kot SARS-CoV-2 in tako smrtonosnega kot ebola, bi izbruh, ki bi sledil, spremenil tok zgodovine.
Da bi se pripravili na najhujši možni scenarij, se je treba iz tega izbruha - in od kod je prišel - nekaj naučiti. Ebola in Covid-19 sta bolezni, ki sta se prenesli na ljudi, ker človeštvo še naprej posega v divja območja planeta. "Ljudje gredo iskat hrano ali rudarijo ali pa gre za prostočasne dejavnosti," pravi Otim. "Ker se pogostost interakcij med ljudmi in živalmi povečuje, od njih prevzamemo te viruse." S povezanostjo sveta pa se ti lahko hitro razširijo po vsem svetu.
