Približno 1200 let staro plovilo priča o plovbi po jezeru in obiskovanju otoka že v času prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Deblak sedaj čaka konservacija, potem pa naj bi svoje mesto našel v novem arheološkem muzeju na Bledu.
Kot je pojasnil Andrej Gaspari z oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, so deblak na 11 metrih globine in približno 15 metrov od severne obale jezera leta 2015 odkrili potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled in o tem obvestili arheologe. Ti so najdbo dokumentirali, odvzeli vzorce in opravili analize, ki so pokazale, da je okoli pet metrov dolg čoln izdelan iz enega kosa macesna, ki je bil posekan nekje v izteku 8. ali v prvi polovici 9. stoletja.
"To pomeni, da gre za čoln zgodnjeslovanske naselitve na Bledu, kar dobro dopolnjuje zgodbo, ki jo poznamo," je povedal Gaspari in dodal, da je uporabo Blejskega otoka v tistem času potrdil še en, lani odkrit, a iz lipe narejen deblak, ki prekrit s sedimenti leži ob obali otoka na globini 17 metrov in je še kakšno desetletje starejši od danes dvignjenega čolna.
"Najdbe obeh čolnov kažeta na to, da se je v tistim obdobju na otoku že nekaj dogajalo," je dejal Gaspari in pojasnil, da so začetki pokopavanja na Blejskem otoku nekoliko mlajši. Najdba morda kaže na to, da je bil otok že predkrščansko kultno mesto, ni pa izključena niti možnost kakšne naselbine. Deblaka pa sta prvi dokaz o plovbi Slovanov po Blejskem jezeru.
Ob prazgodovinskih in antičnih najdbah z otoka je odkritje trenutno tudi najstarejši neposredni dokaz za plovbo po Blejskem jezeru ter omogoča sklepanja o rabi jezerskih virov in obiskov otoka v obdobju prve faze slovanske naselitve Blejskega kota. Na ZVKDS pričakujejo, da bodo nadaljnje raziskave dale tudi odgovor o pomenu in kontekstu raztresenih človeških kosti, ki so bile dokumentirane po jezerskem dnu v neposredni okolici deblaka.
Arheologinja iz kranjske enote ZVKDS Judita Lux je pojasnila, da je deblak iz Blejskega jezera prvo zanesljivo datirano zgodnjesrednjeveško plovilo te vrste iz slovenskega prostora. Njegova posebnost je tudi ta, da je narejen iz macesnovega lesa. V celotni Evropi je namreč ob odkritih približno 3000 deblakih, primerke iz macesna mogoče prešteti na prste ene roke.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Potapljači so deblak danes dvignili s pomočjo balonov, sedaj pa ga čaka konservacija v Restavratorskem centru ZVKDS. Kot je povedala Katja Kavkler iz omenjenega centra, se bodo najprej lotili površinskega čiščenja in odstranjevanja sedimentov ter nečistoč. Sledilo bo globinsko čiščenje. Ključno pa bo utrjevanje z melaminsko smolo in zatem počasno sušenje.
Po dobrih dveh letih se bo deblak kot konserviran razstavni eksponat lahko vrnil na Bled. Lux je prepričana, da deblak predstavlja dobro priložnost za Bled, da uredi arheološko razstavišče, posvečeno Slovanom, pri čemer bi deblak lahko povezali tudi s pesnitvijo Franceta Prešerna Krst pri Savici.
S tem se strinja tudi blejski župan Janez Fajfar. "Gre za del naše zgodovine, ki jo bo treba primerno predstaviti. Zato bomo v okviru Zavoda za kulturo Bled napeli vse sile, da bi na Bledu prišli do posebnega arheološkega muzeja," je napovedal župan in dodal, da je trenutno večina najboljših blejskih najdb hranjena drugod, za deblak pa bi si zelo želeli, da bi bil na ogled na Bledu.
Dvig in njegov odvoz v konservacijo v prostore Restavratorskega centra Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je plod večletnega sodelovanja Društva za podvodne dejavnosti Bled, oddelka za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavoda za podvodno arheologijo.
