Leta 2009 se je svet ustavil, ko je odjeknila novica, da so 50-letnega Michaela Jacksona našli mrtvega na svojem domu v Los Angelesu. Srce se mu je ustavilo zaradi anestetika, ki naj bi mu ga osebni zdravnik Conrad Murray sicer redno dajal.
Nov dokumentarec razkriva nova dejstva in zavzema drugačen zorni kot na njegovo smrt!
Količine, ki bi usmrtile konja
Smrt je bila razglašena za umor in Murray obsojen na štiri leta zapora, od katerih je odsedel nekaj manj kot dve. Zdravnik je bil deležen vsega sovraštva javnosti, čeprav je Jackson večino svojega življenja zlorabljal različne droge v zaskrbljujočih odmerkih, kar mu je omogočala vrsta drugih zdravnikov, ki po njegovi smrti niso odsedeli niti dneva za zapahi. Vse to razkriva nov dokumentarec TMZ, ki se osredotoča na preiskovanje vprašanja, kdo je v resnici ubil Michaela Jacksona. Premiero bo doživel naslednji mesec.
Detektiv, ki je preiskoval primer njegove smrti je povedal: “Okoliščine so že leta vodile v njegovo smrt in vsi ti različni zdravstveni delavci so Michaelu omogočili, da je sam narekoval svoje pogoje, da je dobil zdravila, ki jih je želel, ko jih je želel in kjer jih je želel. Vsi ti so razlog, da je danes mrtev.”
Sam je poskrbel za svoj konec
Vse se je začelo leta 1984, ko je med snemanjem reklame za Pepsi med pirotehnično nesrečo utrpel hude opekline po lasišču, za okrevanje pa dobil zdravila proti bolečinam. Po njegovih lastnih besedah so droge v naslednjih letih prevzele njegovo življenje. “Vedno bolj sem bil odvisen od protibolečinskih tablet, ki so mi pomagale preživeti dneve na turneji,” pravi na arhiviranem posnetku in dodaja, da je to tudi razlog, da je odpovedal zadnji del svetovne turneje Dangerous.
Jackson je ustvaril 19 lažnih vzdevkov in si priskrbel dokumente, da je lahko obiskoval različne zdravnike. Zaskrbljujoče količine “zdravil” si je priskrbel tako, “da je pri zdravniku A prosil za pomirjevalo, nato pa šel k zdravniku B in prosil za isto zdravilo,” je proces pojasnil njegov kirurg Harry Glassman in dodal, da je “Michael v veliki meri sam odgovoren za svoj konec, čeprav mu je zagotovo pomagala tudi zdravniška skupnost.”
