Po tistem, ko je ameriška vesoljska agencija Nasa objavila prvo barvno fotografijo teleskopa James Webb, ki predstavlja doslej najdaljši pogled človeštva v vesolje tako po času kot po razdalji, vse tja do izvora in roba vesolja, so sledile še druge.
Od začetka njegove poti je edina nesreča, ki je teleskop doletela, prišla v obliki mikrometeroida velikosti zrna peska. Kar obetavno, če vzamemo v obzir, da bi šlo lahko narobe 344 stvari– tako se je vsaj zdelo, zdaj pa Forbes poroča, da je pri enem od omenjenih trkov med 22. in 24. majem morda nastala večja škoda, kot je prvotno kazalo, in da je ni mogoče popraviti. Poškodbo je utrpelo primarno, 6,5-metrsko ogledalo, ki ga tvori 18 segmentov iz berilijevega zlata.
12. julija je bilo objavljenih prvih pet fotografij, sledile so fotografije bližje domu, torej Jupitra, ki so nastale med preizkušanjem več kot deset milijard dolarjev vrednega vesoljskega teleskopa.
S pomočjo naprednih instrumentov vesoljski teleskop James Webb na svoji zgodovinski misiji preučuje nastanek vesolja vse do 200 milijonov let po velikem poku, kar je za 300 milijonov let več kot njegov predhodnik Hubble. Raziskovalci upajo, da bodo s pomočjo novega teleskopa odkrili čim več informacij o rojstvu in razvoju prvih galaksij in zvezd.
Zato so osnovali program PHANGS (fizika pri visoki kotni ločljivosti v bližnjih galaksijah), v katerem sodeluje več kot sto strokovnjakov z vsega sveta. Osredotočajo se na galaksije, ki so od Zemlje oddaljene približno 50 milijonov svetlobnih let. Temu namenjene fotografije teleskopa James Webb so istočasno prosto dostopne tudi javnosti. Duhove že burijo.
Njegov drugi glavni cilj je odkrivanje in raziskovanje eksoplanetov - planetov zunaj Osončja -, pri tem pa bo preučeval pogoje v atmosferi in morebitne sledi življenja. S svojimi instrumenti bo poskušal odkriti elemente, kot so vodik, ogljikov dioksid in metan, ki bi lahko nakazovali na obstoj življenja.
