Audrey Hepburn se je kot Audrey Kathleen Ruston rodila 4. maja 1929 v Belgiji. Njena mama je bila nizozemska baronica Ella Van Heemstra, njen oče Joseph Victor Anthony Ruston, ki je pozneje prevzel bolj aristokratski priimek Hepburn-Ruston, saj je bil prepričan, da je potomec Jamesa Hepburna, škotskega plemiča.
Čeprav je bila rojena v Belgiji, je po očetu dobila britansko državljanstvo in se kot deklica šolala v Angliji. Leta 1939, tik pred začetkom 2. svetovne vojne, jo je mama poslala na Nizozemsko (oče je družino zapustil, ko je imela šest let), misleč, da bo nevtralna država varnejša od Anglije.
Audrey je tako na lastni koži izkusila nacistično okupacijo Nizozemske, a ji je kljub temu uspelo obiskovati šolo in se uriti v baletu. V tem času ji je mama spremenila ime v Edda Van Heemstra, saj se je bala, da bi njeno pravo ime razkrilo njene britanske korenine. Po vojni je v Amsterdamu in Londonu nadaljevala študij baleta. Študirala je tudi igro, sicer pa se je preživljala kot model in plesalka. V tem času je začela dobivati prve manjše vloge.
Med najbolj priljubljenimi
V začetku petdesetih let minulega stoletja je odšla v Hollywood. Že prva velika vloga v filmu Rimske počitnice (1953) ji je prinesla oskarja za glavno žensko vlogo in jo izstrelila med zvezde. Kmalu po vlogi princese Ane, ki se med vrtoglavim odkrivanjem Rima zaljubi v čednega novinarja (Gregory Peck), se je uvrstila med najbolj priljubljene hollywoodske igralke.
Audrey Hepburn je vse do svoje smrti leta 1993 ohranila tesno prijateljstvo s francoskim modnim oblikovalcem Hubertom de Givenchyjem. Bila je njegova muza. Zanjo je ustvaril obleke tudi za številne filme, denimo za Zajtrk pri Tiffanyju (1961), v katerem je z vlogo čedne, iskrive in samosvoje Holly Golightly potrdila svoj status modne ikone.
Karizmatična igralka še danes velja za ikono in vzornico mladenk, ki sanjarijo o njenem slogu in podobno kot 18-letna Holly Golightly, ki si v znamenitem filmskem prizoru s kavo in rogljičkom ogleduje izložbo znane ameriške draguljarne, hrepenijo po boljšem življenju. Z njeno podobo so sicer tesno povezani velikanska črna očala, visoko speta pričeska, mala črna obleka, ovratna ruta in biserna ogrlica.
Med njenimi pomembnejšimi filmi so še Sabrina (1954), Vojna in mir (1956), Ljubezen popoldne (1957), Nunina zgodba (1959) in Moja lepa dama (1964). Leta 1967 se je začasno umaknila iz filmskega sveta, da bi preživela več časa s svojima sinovoma. Do smrti je nastopila še v petih filmih, med njima sta Robin in Marian (1976) in Vedno (1989).
Dvakrat poročena
Leta 1952 se je zaročila z industrialcem Jamesom Hansonom, ki ga je spoznala v času, ko je še živela v Londonu. Premislila si je, ko je že imela poročno obleko, saj je bila prepričana, da bi zaradi svojih karier preveč časa preživela narazen. 25. septembra 1954 se je poročila z igralcem Melom Ferrerjem. Rodil se jima je sin Sean Hepburn Ferrer. Zakonca sta se po 14 letih leta 1968 ločila. Njen drugi mož je bil italijanski psihiater Andrea Dotti, s katerim se je poročila 18. januarja 1969. Leto dni pozneje se jima je rodil sin Luca Andrea Dotti. Zakonca sta si bila nezvesta – on je lovil mlajše ženske, ona se je zapletla z igralcem Benom Gazzaro – in po 13 letih sta se leta 1982 ločila. Njena zadnja zveza je bila z nizozemskim igralcem Robertom Woldersom. Leta 1989 je dejala, da je bilo devet let, ki jih je preživela z njim, najsrečnejših v njenem življenju.
Unicefova ambasadorka
Štiri leta po zadnjem filmu je oboževana igralka, ki je bila sicer znana tudi kot Unicefova ambasadorka, 20. januarja 1993 umrla v spanju zaradi raka na črevesju. Na podelitvi oskarjev leta 1993 je bila posmrtno odlikovana s častnim oskarjem za posebne humanitarne namene, leta 1999 pa so jo na lestvici Ameriškega filmskega inštituta razglasili za tretjo največjo žensko filmsko zvezdo v zgodovini.
