Novi zakon, ki bo z dodatnimi ukrepi nadomestil obstoječega, leta 2018 soglasno sprejetega, je doslej uspešno prestal vse zakonodajne ovire. Na pristojnem odboru za izobraževanje je bil predlog zakona s podporo opozicijskih strank ter stranke Konkretno potrjen (in vzdržanimi poslanci preostalih koalicijskih strank), na plenarni seji pa ob amandmajih koalicijskih strank potrjen s strani vseh poslanskih skupin.
Predlog zakona tako prinaša ukrepe za krepitev štipendijske politike, tako z vidika povečanja števila upravičencev z dodatnima 6. in 7. razredom upravičencev ter ukinitvijo starostne omejitve za pridobitev štipendije, kot tudi z vidika višjih štipendij, saj se predlaga postopen dvig državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024. Prav tako se predlaga izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev po ZUPJS, s čimer se nagradi dijake in študente, ki se sami trudijo izboljšati svoj socialni položaj.
Na področju subvencionirane študentske prehrane se obeta povišanje subvencije za prehrano z 2,82 EUR na 3,50 EUR za obrok, s čimer se bo znižala cena obroka ter povečala pestrost ponudnikov. Podaljšuje se čas koriščenja prehrane od 7:00 do 22:00 ter omogoča koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, kar trenutno ni mogoče.
Dolgoročne spremembe se obetajo na področju bivanja, saj se predlaga podvojitev sredstev, namenjenih za gradnjo in obnovo študentskih domov, s čimer bi olajšali bivanjsko stisko za študente ter posledično tudi druge skupine prebivalstva, saj bo manj študentov iskalo posteljo na trgu. Omogočilo se bo bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih (sedaj lahko bivajo le v dijaških domovih), študentom pa omogočilo prijavo v dom skozi celotno leto.
Z zakonom se predvideva tudi ukinitev vpisnih stroškov (plačljivi ostajajo nekateri drugi stroški za izvajanje študijskih programov, kot so terenske vaje), dopolnitev opredelitve študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom, uvedba digitalne študentske izkaznice ter dodatno študijsko leto za vsakega rojenega otroka za študente (trenutno velja za živorojenega otroka). Za študente višjih šol je predlagana ohranitev statusa študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, kot to velja že za študente visokošolskih programov.
Na področju študentskega dela se predlaga uvedba možnosti dodatka za delovno dobo tudi za čas, ko študenti opravljajo študentsko delo. Končna odločitev, ali so do dodatka upravičeni zaposleni tudi za čas opravljanja študentskega dela pa je na socialnih partnerjih, ki to področje urejajo s kolektivnimi pogodbami.
