Zagotovo poznate tisto Rasti, rasti, rožmarin, ti dekliški drag spomin ... Rožmarin že od nekdaj velja za opevano rastlino, saj so ga na vrtovih gojili za začimbo in tudi za zdravilne namene. Z njim so celili rane in izpuščaje, izboljševali prebavo in prekrvavitev, zato tudi danes nikar ne prezrite njegovih blagodejnih lastnosti.
Čez zimo na toplo
Rožmarin danes raste skoraj povsod po Sloveniji, a nekoč je bil njegov dom zgolj v Sredozemlju, kjer so ga pogosto uporabljali za živo mejo. Drugod sicer raste v loncih, kot okrasna rastlina ali grm. Je občutljiv na mraz, zato ga moramo imeti v zimskem času v prostorih, kjer temperatura ne pade pod ničlo. V toplem aprilu se bodo v zalistjih rastline ponovno razvili in zacveteli bledo modri ali vijoličasti cvetovi, z omamnim vonjem.
V zdravilne namene cvetovi in listi
Do cvetenja bomo morali še počakati, a liste lahko nabiramo kadarkoli v letu. Če jih ne uporabimo svežih, jih osmukamo z vejic. Hitro se bosta razvila značilen aromatičen vonj in rahlo grenak okus. Uporabimo ga lahko za čaje, tinkture, kot izvleček ali eterično olje. Rožmarin služi tudi kot vir naravnih antioksidantov, rožmarinska kislina pa deluje kot antiseptik in uničuje kužne klice ter zmanjšuje vnetja. Čreslovine, ki jih najdemo v rožmarinu, krčijo tkivo in preprečujejo okužbe, rozmaricin pa velja za naravno poživilo in je blag analgetik. Eterično olje rožmarina uporabljajo tudi v kozmetični in parfumski industriji, pogosto pa je sestavina številnih čistilnih sredstev.
V kulinariki
Rožmarin je nepogrešljiv predvsem v italijanski in francoski kuhinji. V slednji ga dodajajo predvsem v mesne jedi, z njim aromatizirajo olja in pripravljajo morske dobrote. Rožmarin uporabljajo tudi pri konzerviranju. Naj povemo, da je odličen konzervans predvsem za meso in maščobe ter sestavina različnih likerjev, na primer benediktinca. Najdemo ga tudi v danes popularnem ginu, z njim pa pogosto okrasijo postreženo pijačo.