Življenje je Jerneja pripeljalo do tega, da se je vpisal na študij solopetja in diatonične harmonike v avstrijskem Gradcu. Kot dejaven glasbenik je nekoč prišel do ideje, da bi v Avstrijo vnesel še slovenskega duha trio zasedb s frajtonarico, da nas dežele severno od nas ne bi poznale samo po glasbi kvintetov in gorenjski narodni noši, ampak tudi po glasbi in noši Spodnje Štajerske. Tako je ustanovil ansambel, ki se imenuje po spodnji Štajerski: Original Štajerci ali Unter štajerer …
»To, da nas imajo Avstrijci za Spodnještajerce, sem ugotovil šele, ko sem v Gradcu študiral. Njim je bilo vse logično, nam pa čisto nič. Zato sem šel malo raziskovat in obnovil znanje zgodovine. Spodnja Štajerska je bila nekdaj naša skupna dežela z glavnim mestom Gradec, torej zdaj živim v našem nekdanjem glavnem mestu. Imeli smo skupni grb in nošo, ki sem si jo dal narediti in jo zdaj nosim s ponosom. Sem ponosen predstavnik Spodnje Štajerske, kar se glasbe tiče, pa na sever prenašam glasbo naših štajerskih zasedb, kot so Slak, Mihelič, Klavžar ... Da bi vsi razumeli, o čem pojemo, smo besedilo kar se da natančno prevedli v nemški jezik. Navdušeni so nad zvenom in sporočilnostjo, zato verjamem, da opravljam lepo poslanstvo.«
Jernej ima v Avstriji tudi podjetje, ki izdeluje diatonične harmonike. Njegove harmonike se imenujejo Südklang (prev. zvok z juga, op. p.). Ime je nemško predvsem zato, ker glavnino trga pokrivajo nemško govoreče države. Jernej Brilej je doma s Planine pri Sevnici, danes pa je razpet med tujino in Gorenjim Leskovcem pri Blanci, kjer živita njegova žena in hči Ajda.
Modeli harmonik so poimenovani po nemških imenih spodnještajerskih mest, saj je Jernej s srcem popolnoma predan Štajerski, zato med njimi najdemo tudi dva modela, ki se imenujeta po dveh posavskih mestih – Lichtenwald (Sevnica) in Rann (Brežice).
