"Zaustavite Zemljo, izstopiti hočem," je znan rek, ki ga ponavadi uporabimo, ko nam je vsega zadosti. Seveda nikoli nihče tega ne misli resno. Toda ... kaj, če bi se to zares zgodilo. In - ali se bo?
Naš planet se vrti od že svojega rojstva, pred štirimi in pol milijardami let. Trenutno se vrti s konstantno hitrostjo. Okoli osi se zavrti v 23-ih urah in 56 minutah. Ker pa se v tem času se premakne tudi nekoliko dlje po svoji orbiti okoli Sonca, se mora še malo obrniti – za štiri minute – dokler se ne obrne proti Soncu za čisto cel obrat, kar na koncu znese 24 ur.
Zemlja se nenehno vrti, ker je skoraj nič ne more ustaviti. Prostor v Vesolju, v katerem se vrti, je precej prazen. Ni recmo zraka ali druge snovi, ki bi povzročale trenje in jo upočasnile. Vendar se naš planet vrtni vedno počasneje. Zaustavlja pa jo - Luna. Naša spremljevalka s svojo gravitacijo namreč ustvarja plimo in oseko. In plima se, ko se Zemlja vrti, po njeni površini premika kot val in vpliva na vrtenje Zemlje. Zaradi tega se Zemljin dan vsakih 50.000 let podaljša za eno sekundo. Edino, kar bi lahko ustavilo Zemljino vrtenje, bi bilo, če bi vanjo trčil še en planet. Vendar tudi, če bi se to zgodilo, bi to bolj verjetno le spremenilo način vrtenja Zemlje, ne bi pa je popolnoma ustavilo. Tehnično gledano, se namreč Zemlja, če je ne doleti popolno uničnje kot nebesnega telesa, nikoli ne bo nehala vrteti. V najslabšem primeru bi bilo tako, kot je recimo z Merkurjem, kjer en dan traja toliko kot planetovo "leto".
Kaj pa če bi se naš planet vseeno ustavil? Priljubljena razlaga je, da bi nas vse pometalo v Vesolje. To drži, če bi se Zemlja zaustavila v hipu, kar je nemogoče, pa tudi takrat bi nas ne odneslo daleč. Gravitacija bi bila še vedno tako močna, da bi slej ko prej popadali nazaj. Vseeno pa bi bilo veliko drugih sprememb. Najbolj bi se to poznalo na dnevu in noči. Če bi Zemlja še naprej krožila okoli Sonca, bi "dan" trajal pol leta, pol leta pa tudi noč. Temperaturne razlike pa bi bile velike. Tisti del Zemlje, ki bi bil izpostavljen Soncu. bi bil peklensko vroč, temni del pa peklensko mrzel. Zmerne temperature bi vladale le v ozkem pasu na meji med obema območjema. To pa bi vplivalo tudi na podnebje.
Velika temperaturna razlika med dnevom in nočjo bi povzročila močan veter, ki bi topel zrak premikal proti hladnejši, nočni strani Zemlje. Veter bi pihal tudi od toplih območij okoli ekvatorja do hladnih polarnih regij. Vsi ti vetrovi bi se na neki točki srečevali in ustvarjali ogromne vrtince vetra v velikosti celin.
Druga posledica bi bila, da bi se nehalo vrteti tudi Zemljino jedro iz deloma staljenega železa. Vrtenje Zemlje spremeni to staljeno železo v magnet, ki Zemlji daje magnetno polje. To nas ščiti pred škodljivim sevanjem, ki iz prihaja Vesolja, tako da ga odbije (to lepo vidimo kot severni ali južni sij). Brez magnetnega polja pa bi to sevanje doseglo zemeljsko površino in veliko ljudi bi zaradi tega zbolelo za boleznimi sevanja, rakastimi obolenji in drugim. Prizadete bi bile tudi ptice selivke in druge živali, ki se orientirajo s pomočjo magnetnega polja.
In še malce manj romantično bi bilo. Nočno nebo bi namreč vedno kazalo enaka ozvezdja zvezd, ker bi v Vesolje vedno gledali v isto smer.
