Med teorijami zarote najdemo veliko zgodb o tako imenovanih “črnih helikopterjih”. Dve največji vprašanji, povezani z njimi so:
Kdo ima moč za upravljanje takšnih plovil in od kod prihajajo?
Prvi opisi tega pojava ga sicer povezujejo z zloglasno Area 51 v ZDA. To je razvidno tudi iz določenih zaupnih podatkov o posebnem programu v Nevadi, ki jih je razkril teoretik zarote Jim Keith. Vprašanje glede črnih helikopterjev ga je še posebej zanimalo. Zakaj?
Helikopterji so znani po glasnem hrupu, ki ga povzročajo pri letenju. Srečanje s primerkom, ki je skoraj neslišen, je zato precej neverjeten dogodek. Pri iskanju zgodb o tihih helikopterjih, je Keith večkrat pristal v Nevadi, točneje tistem delu Nevade, kjer se nahaja vojaško-raziskovalna baza Area 51.
Februarja 1995 je časopis Las Vegas Review-Journal objavil članek z naslovom “Bivši zaposleni opisuje nevidni helikopter”. Napisala ga je novinarka Susan Greene, Keith pa ga je komentiral: “Po izjavah nekdanjega delavca v letalski bazi Groom Lake naj bi v tem objektu že leta 1990 preizkušali enostavnejšo različico črnega nevidnega helikopterja, ki so ga klicali s kodo T.E.K., kar je pomenilo “Testni in evalvacijski projekt K”.
Keith je nadaljeval: “Ta delavec je poročal, da je bil helikopter temno olivno zelen, skoraj črn, zakovičen in oglat, z vrati v obliki galebjih kril. Poročilo v časopisu je navajalo tudi strokovnjake, ki so potrdili, da bi lahke in tihe helikopterje lahko uporabljali za tajne misije in naloge, ki vključujejo hitre akcije in potrebo po tem, da ostanejo neopaženi.”
Seveda so skrivnostne helikopterje opazili že dolgo pred letom 1990, kar kaže na to, da so se programi, ki so delovali v Groom Lakeu, izvajali že desetletja. Ta nenavadna in futuristična letala se v nebo dvigajo že desetletja, v devetdesetih pa je njihova skrivnost postala ogrožena. Žal Keith ni dočakal epiloga skrivnostne zgodbe, saj je pred tem umrl.
Obstajajo tudi druga pričevanja o teh skrivnostnih helikopterjih.
Uradna dokumentacija o teh srečanjih je pricurljala tudi s strani letalskih sil, FBI in poveljstva severnoameriške zračne obrambe (NORAD). V enem od dokumentov z naslovom Sumljiva neznana letalska dejavnost je navedeno naslednje: “Od 28. oktobra 1975 so v centrali NORAD prejeli številna poročila o sumljivih letečih objektih. Zanesljivo vojaško osebje v mnogih vojaških bazah, je na lastne oči opazilo te sumljive predmete. Naknadno je bilo ugotovljeno, da gre za helikopterje. Nekateri naj bi zveneli kot reaktivna letala.”
Pripovedovanja o plovilih so postala še bolj nenavadna: “... osebje je poročalo o objektu, ki je letel nizko in ob približevanju prestreznikov ugasnil luči, ko so se oddaljili pa so se luči ponovno prižgale. 10. novembra so poročali, da je na lokacijo priletel svetel objekt v velikosti avtomobila, ki ni oddajal nobenega hrupa.”
Iz dokumentov je razvidno, da vojska ni bila zaskrbljena le zaradi pojava teh predmetov, pač pa tudi zaradi morebitnih odzivov medijev in javnosti: “Lahko ste prepričani, da poveljstvo dela vse, kar je v njegovi moči, da bi ugotovilo in zagotovilo zanesljive dejanske informacije o teh plovilih. Žal dosedanja prizadevanja helikopterjev zračne straže in drugih organizacij niso prinesla velikih napredkov kar se tiče identifikacije letečih objektov.”
Nato so objavili dokument z naslovom Obramba pred helikopterskim napadom
V tem dokumentu najdemo zapis: “Pretekla dva večera so v eni od naših baz na severnem delu države opazili neidentificiran helikopter, ki je lebdel nad skladiščem orožja in v njegovi neposredni bližini. Poskusi identifikacije tega letečega predmeta so bili do sedaj negativni.”
Z drugimi besedami, nekaj je vdrlo v najnevarnejši del vojaške baze in nihče ni mogel ugotoviti, kaj se dogaja in zakaj. Iz vsega navedenega je razvidno, da so črni helikopterji nesporno uganka, za katero zaenkrat nimamo rešitve.
