Zanimivosti

Bo veliki solarni minimum ustavil globalno segrevanje?

kl
20. 11. 2021, 09.30
Deli članek:

Še v tem stoletju bo Sonce verjetno prišlo v t.i. fazo minimuma, ko bo oddalo manj energije kot v normalni fazi. To seveda pomeni manj segrevanja Zemlje. Kaj to pomeni?

Profimedia
Sončeva aktivnost ni glavni faktor globalnega segrevanja.

Internet je, posebej ob vrhu COP 26 v Glasgowu, preplavljen z raznimi objavami, ki govorijo bodisi o tem, da je globalno segrevanje izmišljotina, ali pa o tem, da ga bo ustavil "veliki solarni minimum". Takšen minimum naj bi pred 42.000 leti povzročil zadnjo ledeno dobo. Solarni minimum pa naj bi Sonce doseglo tudi še v tem stoletju in ta naj bi ustavil globalno segrevanje, pravijo objave.

Wikipedia
Sončeva aktivnost se v resnici zmanjšuje kot del naravnega cikla

TUDI ČE SE ZGODI, NE BO DOVOLJ

Sončeva aktivnost v resnici "niha" in veliki solarni minimun je resničen pojav, pri katerem Sonce oddaja manj energije, in je del njegovega naravnega ciklusa. Študije tudi zares napovedujejo, da bi naša zvezda v šibko fazo prešla še v tem stoletju, vendar pa bo to naš planet ohladilo za največ 0,1 do 0,2 stopinji na globalni ravni.

In tudi, če bo do tega ohlajanja res prišlo, pravijo znanstveniki, to nikakor ne bo zmanjšalo globalnega segrevanja, ki ga povzroča človek z izpusti toplogrednih plinov. V zadnjih 200 letih se je namreč planet zaradi teh izpustov segrel za 1,2 stopinji in se še vedno segreva. Do konca stoletja pa se bo segrel še za 2,4 stopinje - po optimističnih napovedih. Zmanjšanje temperature za 0,1 ali 0,2 stopinje torej segrevanja nikakor ne bo zmanjšalo, še manj pa zaustavilo.

px
Globalno segrevanje lahko ustavimo le sami z zmanjšanjem izpustov CO2

SEGREVANJE LAHKO USTAVIMO LE LJUDJE

Poleg tega zdaj vemo, da rasti temperature v zadnjih dvesto letih niso povzročila nihanja v Sončevem naravnem ciklusu. Če bi atmosfero segrevala ali ohlajala izključno Sončeva energija, bi se celotna atmosfera segrevala enakomerno. Tako pa se segrevajo predvsem spodnji deli atmosfere, medtem ko se zunanji ohlajajo. Toplota, ki bi jo atmosfera sicer oddala v Vesolje namreč zaradi toplogrednih plinov (kot je CO2) ostaja ujeta v nižjih plasteh.

Tako lahko globalno segrevanje in njegove učinke zmanjša ali ustavi le človeštvo s skupnimi napori za zmanjšanje izpustov CO2 in drugih toplogrednih plinov, kot mu je uspelo pred desetletji ustaviti propadanje ozonske plasti s prepovedjo izpustov plinov, ki so jo razkrajali, poudarjajo znanstveniki.

Jim bomo znali prisluhniti?