Ko je 6. decembra 1913 nemški arheolog Ludwig Borchardt kopal po več tisoč let opuščeni delavnicoi staroegipčanskega dvornega kiparja Tutmozeja, je v pesku naletel na precej velik pobarvan kip, ki je bil obrnjen z glavo navzdol.
Ko je odstranil pesek in kip obrnil v pravi položaj, je videl, da gre za čudovit doprsni kip ženske z vitkim vratom, elegantnim proporcionalnim obrazom in nenavadnim pokrivalom. Slednje je močno spominjalo na pokrivalo, ki ga je videl na upodobitvah žene faraona Ehnatona iz 18. dinastije, ki so jo imenovali Nefretete ali Nefertiti.
Ker je imel z egiptovsko vlado sklenjen sporazum, da si najdene predmete razdelijo, je kip z ladjo poslal v Nemčijo. V nekem arheološkem časopisu je objavil le kratek opis najdbe z zelo slabo fotografijo. Kip je nato 11 naslednjh let sameval v zasebni zbirki Jacquesa Simona, ki je Borhartdtovo odpravo financiral.
Šele ko je leta 1922 britanski arheolog Howard Carter odkril Tutankamonovo grobnico, iz česar so Britanci naredili velik "bum", so kip prestavili v berlinski muzej, da bi tako ta "kontriral" Britancem. Danes je kip eno najbolj znanih umetniških del na svetu in letno v berlinski muzej privabi več kot pol milijona obiskovalcev.
O Nefretete je bilo dolgo bolj malo znanega. Veljala je samo za glavno ženo "prevratniškega" faraona Amenhotepa IV., ki je vladal 17 let pred okoli 3.300 leti v Egiptu in ga "obrnil na glavo". Odredil je namreč versko reformo in namesto množice bogov, ki so jih Egipčani slavili že več kot 2.000 let, postavil samo enega, sončnega boga Atona.
"LEPOTICA, KI JE PRIŠLA" - TODA ODKOD?
Že sam Nefretetin izvor ni znan. Njeno ime pomeni "Lepotica, ki je prišla". Zato so dolgo domnevali, da je bila tujerodna princesa. Vendar so se kasneje pojavili starodavni zapisi, iz katerih je moč domnevati, da je vendarle bila Egipčanka, verjetno hčerka enega od vezirjev faraona Amenhotepa III., očeta njenega bodočega moža, torej plemiškega rodu.
IZBRISANA ŽENA PREVRATNIKA
Nefretete se je z Ehnatonom poročila, ko ji je bilo okoli 15 let in postala njegova najljubša žena od štirih. Znano je, da je aktivno podpirala svojega moža pri njegovi verski revoluciji in na upodobitvah je pogosto bila enako velika kot on, kar pomeni, da je imela veliko moč in vpliv. Zato nekateri sklepajo, da je bila njegova sovladarka. Ni pa jasno, kaj se je zgodilo z njo po Ehnatonovi smrti. Ker so svečeniki ukazali izbrisati vsako sled za prevratniškim faraonom, se je izgubila tudi sled za Nefretete.
JE UMRLA ALI VLADALA POD DRUGIM IMENOM?
Po nekem nedavno najdenem zapisu je moč sklepati, da je v 15. letu njegovega vladanja še bila njegova žena. Ker potem z imenom nikjer več ni omenjena, so nekateri egiptologi domnevali, da je umrla, verjetno za kugo, ki je takrat razsajala po Egiptu. Drugi menijo, da je prevzela ime Semenkare, kar je bilo ime Ehnatonovega sovladarja v zadnjih dveh letih njegovega vladanja. Semenkare je sicer moško ime, vendar v starem Egiptu ne bi bilo nič nenavadnega, če bi ga prevzela ženska vladarica. Tudi nekatere faraonke, ki so vladale v Egiptu pred njo (v starem Egiptu je vladalo skupaj 18 faraonk), so bodisi prevzemale moška imena ali pa se dale upodobiti kot moški vladarji. Poleg tega obstaja vsaj ena upodobitev, na kateri sta Ehnaton in Semenkare upodobljena v precej "intimni" pozi, Semenkare pa je sumljivo podoben prejšnjim Nefretetinim upodobitvam.
Obstaja tudi teorija, da je po Ehnatonovi smrti vladala kar sama pod imenom Neferuneferuaton ali Meritaton. Obe imeni se namreč pojavljata kot imeni naslednikov Ehnatona. Možno je tudi, da je bila še vedno živa, ko je oblast s pomočjo svečenikov prevzel Ehnatonov sin Tutankamon in umrla šele v 3. letu njegove vladavine.
JE BILA TUTANKAMONOVA MATI?
Zagotovo je znano, da sta Ehnaton in Nefretete imela 6 hčera, saj sta bila z njimi največkrat upodobljena. Ena od njih je bila tudi Ahnesenaton, ki je kasneje postala Tutankamonova žena in se je preimenovala v Ahnesenamon. Tutankamon je zagotovo bil Ehnatonov sin, torej je bil poročen s svojo pol-sestro po očetovi strani. Dolgo pa so egiptologi ugibali, ali bi lahko bil tudi Nefretetin sin in torej poročen s pravo sestro, kar pri faraonih ni bilo nič neobičajnega.
Nedavno so s preiskavani DNA potrdili, da je bila njegova mati "mlajša gospa", kot so poimenovali mumijo, najdeno v neki grobnici. In obstaja možnost, da bi mumija "mlajše gospe" bila v resnici mumija Nefretete. Njene mumije namreč niso nikoli našli oziroma ne vedo zanjo. To, da je "mlajša gospa" v resnici Nefretete, ni dokazano. Ovrženo pa tudi ne.
ALI OBČUDUJEMO 100 LET STAR PONAREDEK ALI ORIGINAL?
Leta 2009 je švicarski zgodovinar Henri Stierlin objavil knjigo, v kateri je trdil, da je eden najbolj slavnih kipov na svetu in eden od simbolov Berlina v resnici ponaredek iz leta 1912. K temu so ga navedle sledi izdelave, ki se ne ujemajo s tehnikami kiparjenja, kot so jih uporabljali v starem Egiptu, pa tudi podatek, da francoski arheologi, ki so v času najdbe izkopavali skupaj z Borchardtom, najdbe v svojih poročilih sploh niso omenili.
Olja na ogenj je istega leta prilil tudi nemški zgodovinar Edrogan Ercivan, ki je trdil, da je kip v resnici upodobitev Borchardtove žene. Njemu pa je šel v nos tudi podatek, da je Borchardt kip kar 11 let skrival pred javnostjo.
Radiološke preiskave barv, narejene kasneje, so pokazale, da so stare vsaj 3.000 let. Pa tudi, da se pod nadvse pravilnim obrazom skriva še eden. Vendar Stierlin pravi, da so barve mogoče res toliko stare, medtem ko ne vemo, koliko je star kamen pod njimi, ki je sicer prevlečen z gipsom. Ker so pri izkopavanjih našli veliko pigmentov, bi z njimi prav lahko pobarvali kip, narejen leta 1912, pravi zgodovinar.
"Lepotica, ki je prišla" tako ostaja zakrita v tančice skrivnosti, ki jih morda nikoli ne bomo razkrili.
