Diamant, del britanskih kronskih draguljev ima precej burno zgodovino in morda tudi prihodnost. Ali je sploh upravičeno last Velike Britanije oziroma kraljeve družine?
Profimedia
Kraljica Elizabeta s krono kraljice Mary
Eden največjih brušenih diamantov na planetu, Koh-i-Noor (znan tudi kot Kohinoor ali Koh-i-Nur) tehta 105,6 karatov (21,3 g) in je eden najdragocenejših kosov v zbirki britanskih kronskih draguljev. Varno spravljen v londonskem Towerju se diamant ponaša z resnično fascinantno zgodovino. Čeprav Britanci in seveda tudi kraljeva družina menijo, da je diamant bil darilo njihovemu kraljestvu, pa je resnica lahko drugačna. Ali bi Indija lahko zahtevala njegovo vrnitev?
The Vintage News
Pavji prestol s Koh-i-Noorjem na vrhu
IZVOR "GORE SVETLOBE" JE ZAVIT V MEGLO
Ni znano natančno kdaj in kje so Koh-i-Noor, katerega ime v perzijskem jeziku pomeni "Gora svetlobe", našli. Prvič se omenja leta 1628, ko je mogulski šah Jahan naročil izdelavo prestola, za katerega je želel, da bi bil obdan z neprecenljivimi dragulji. Eden izmed teh je bil tudi Koh-i-Noor, ki mu je pripadlo mesto na vrhu kraljevega trona in je tam predstavljal srce pava, ki je krasil prestol. Mogulski imperij je takrat obsegal velik del indijske podceline in je s svojo močjo in bogastvom privlačil tudi druge.
Priofimedia/The Vintage News
Komu v resnici pripada Koh-i-Noor
V 18. stoletju je perzijski šah Nader napadel mogulski imperij in njegovo prestolnico Delhi. Njegovi vojaki so premagali branilce mesta in ga opustošili, kot vojni plen pa so odpeljali zlato, dragulje in neprecenljivi Pavji prestol. Šah Nader je zahteval, da iz prestola odstranijo Koh-i-Noor, da bi ga lahko nosil vdelanega v svoja oblačila. Tako je diamant zapustil Indijo in se "preselil" na območje današnjega Afganistana, ki je že takrat bil nemirno območje, ki so si ga iz rok v roke podajali številni vladarji in z njim tudi Koh-i-Noor.
The Vintage News
Koh-i-Noor, kakršen je prispel v Veliko Britanijo
SO BRITANCI KOH-I-NOOR DOBILI S PREVARO?
V tem času so osrednjo Azijo, Indijo in Pakistan začeli odkrivati britanski kolonisti in kmalu prevzeli nadzor nad Indijo in sosednjimi ozemlji. Seveda so pri tem osvajalci slišali tudi za čudoviti diamant in sklenili, da ga bodo zahtevali zase.
Leta 1813 je diamant padel v roke sikhovskemu vodji imenovanemu Randžit Singh.Zanj, za razliko od prejšnjih lastnikov, Koh-i-Noor ni imel denarne vrednosti, pač pa mu je pripisoval duhovni pomen in zanj je bil simbol vladarjeve moči, zaradi česar je postal diamant še vrednejši v očeh Britancev. Imeti Koh-i-Noor v svojih rokah je zanje tako pomenilo imeti v rokah indijska ljudstva in deželo.
Po Singhovi smrti leta 1839 so Britanci še stopnjevali pritisk in zahteve po tem da pridobijo diamant. Vendar so morali čakati še naslednja štiri leta, ko so prisilili komaj 10-letnega vladarja Sikhov, Dulepia Singha, da podpiše dokument, s katerim jim je predal Koh-i-Noor in se odrekel svoji moči.
Wikipedia
Kraljica Viktorija s Koh-i-Noorjem kot broško
Takrat je prekrasni diamant prvič zapustil azijsko celino in pristal v rokah britanske kraljice Viktorije, ki je bila okronana tudi za kraljico Indije. Prvič so ga javnosti pokazali leta 1851, vendar Britanci nad njim niso bili preveč navdušeni. Pričakovali so večji, predvsem pa bolj bleščeč kamen, kajti legenda o lepoti in moči Koh-i-Noorja se je med njimi širila že dolgo pred tem.
Morda se je tudi zaradi teh pričakovanj ljudstva kraljičin mož Albert odločil, da bo kamen dal še enkrat pobrusiti, da bo tako videti bolj bleščeč. Vendar je pri tem tudi prepolovil njegovo velikost. Kraljica Viktorija ga je nato dolga leta nosila kot broško, na koncu pa je postal del kraljevih draguljev.
The Vintage News
Krona kraljice Mary s Koh-i-Noorjem
KDO JE PRAVI LASTNIK DIAMANTA?
Danes je Koh-i-Noor del krone kraljice Mary, babice sedanje britanske kraljice Elizabete. Javnosti so ga nazadnje pokazali ob pogrebu Kraljice matere, leta 2002. So se pa v Veliki Britaniji od takrat začele razprave o tem, ali diamant v resnici pripada otoškemu kraljestvu. Tako je Koh-i-Noor postal še ena od zgodb o dragocenostih, ki so jih Britanci v času svojega imperija iz različnih držav sveta, ki so bile pod njihovo upravo, pripeljali v otoške zakladnice in muzeje. In tudi v primeru Koh-i-Noorja se je področje njegove lastnine pokazalo kot "sivo polje", kjer ni doseženega soglasja ali razlage, tudi zato, ker sta se tako Indija kot Velika Britanija v vsem tem času močno spremenili kot državi. Vsekakor pa je zaenkrat jasno eno: britanska kraljeva družina ne kaže nobene želje ali čuta dolžnosti, da bi Koh-i-Noor vrnila Indiji.
