Gre za idejo, ki je morda našla pravi trenutek za svojo uresničitev. Zaradi suše je oskrba z električno energijo iz številnih hidroelektrarn po vsej Afriki okrnjena, saj vse manjši rezervoarji izhlapevajo na vročem soncu. Raziskovalci pa so predlagali: zakaj ne bi izkoristili moči teh sončnih žarkov?
Paneli s sončnimi celicami, ki plavajo na vodi, bi lahko proizvajali energijo, ki bi jo dobavljali v obstoječe omrežje, hkrati pa priskrbeli senco vodi in s tem zmanjšali izgubo zaradi izhlapevanja - zmaga na obeh frontah.
Afriški načrt predstavlja največje zanimanje za tovrstno zbiranje sončne energije. Obsežne sisteme modularnih sončnih panelov si želijo namestiti na različno vodna telesa, kot so rezervoarji, odsluženi odprti rudniki, jezi in podobno.
Januarja letos so raziskovalci Skupnega raziskovalnega središča Evropske komisije v Ispri v Italiji objavili študijo o velikem potencialu hibridnih hidro-solarnih elektrarn v Afriki, najbolj sončni celini. Vodilna raziskovalka na tem projektu Rocio Gonzalez Sanchez meni, da bi lahko s pokritjem le enega odstotka rezervoarjev na celini podvojili njihovo zmogljivosti proizvodnje električne energije in za četrtino povečali zmogljivosti celine.
TUDI V EVROPI!
Zanimanje se pojavlja tudi pri Evropejcih. Nemško podjetje za obnovljive vire energije BayWa je lani končalo 27-megavatni projekt na poplavljenem peskokopu na Nizozemskem.
Fraunhoferjev inštitut za sisteme sončne energije je lani za podjetje pripravil študijo, v kateri je predlagal, da bi v Nemčiji dosegli gigavatne zmogljivosti z uporabo nekaterih od 500 poplavljenih rudnikov rjavega premoga, ki na vzhodu države pokrivajo približno 470 kvadratnih kilometrov podeželja. Teoretični potencial je ocenil na 56 GW. Že 5-odstotna pokritost bi zagotovila 2,74 GW zmogljivosti, kar je enako dvema velikima elektrarnama na fosilna goriva.
PREDNOSTI in SLABOSTI
Plavajoči paneli ne zavzemajo zemljišča, manj onesnažujejo s prahom in ne zahtevajo izravnave terena ali odstranjevanja dreves in stavb. Pogosto imajo tudi večji izkoristek energije, saj je voda hladnejša od kopnega. Največja dodatna korist, zlasti v tropih, pa je, da plošče s prekritjem odprte vode zmanjšajo izhlapevanje in tako povečajo potencial rezervoarja za proizvodnjo hidroelektrične energije.
Doslej še ni bilo opravljenih študij o vplivih na okolje ali drugih podrobnih analiz morebitnih vplivov plavajočih solarnih plošč na prostoživeče živali ali širše okolje. Sanchezova meni, da bi zmanjšana količina sončne svetlobe v vodi ali sprememba temperature vode lahko škodovala ribištvu.
Te spremembe bi lahko tudi zmanjšale rast alg, kar bi bilo včasih koristno za sladkovodne ekosisteme, kjer je cvetenje alg problem. V Afriki bi nekatere plavajoče plošče lahko ogrozili krokodili ali hrošči. Prav tako bi lahko infrastruktura zmanjšala dostop teh in drugih živali do vode.
Zdi se, da bodo sončni paneli, ne glede na to, ali so plavajoči ali viseči, v prihodnjih letih zaživeli na načine, ki si jih prej nismo predstavljali.
