Ne le ljudje, tudi nežive stvari lahko postanejo nočni krvosesi. Posebej so temu izpostavljene buče in lubenice. Če zrele lubenico ali bučo pustimo nepobrane ali shranjene več kot deset dni, se bodo spremenile v vampirje.
Še bolj nevarno je, če boste lubenice in buče pustili tako dolgo pomešane med seboj. Takrat se bodo začele mešati med sabo, se začele tresti in izpuščati glasove, ki zvenijo nekako kot: "Brrrl! Brrrrl! Brrrrl!" Eden od zanesljivih znakov, da se je buča ali lubenica spremenila v nočnega krvosesa pa je, če na njeni lupini najdete kapljico krvi.
V vampirje spremenjene buče in lubenice pa potem ponoči obiskujejo ljudi in hleve ter pijejo kri živini in tudi ljudem. Pri tem pa se ne spremenijo v človeško obliko, oblečeno v dolgo črno haljo in svetlečimi očmi in zobmi, pač pa ohranijo podobo sadeža. Tudi če so zmlete, se spremenijo v prvotno obliko.
Vendar pa med ljudmi veljajo za manj nevarne, kot "pravi" vampirji v človeški podobi, zato se jih prebivalci ne bojijo tako zelo.
Vsaj tako pravijo stare zgodbe, ki jih pripovedujejo prebivalci v okolici Prizrena na Kosovu. Vaščani iz vasi Pirani verjamejo, da se v vampirje spremenijo buče, ki jih hranijo še po pravoslavnem Božiču, medtem ko prebivalci Lešanov pravijo, da se v vampirje spremenijo buče, ki jih uporabjajo kot sifon za vodo, ki je neodprt več kot tri leta.
Zgodbe o vampirjih so sicer del tradicionalne folklore mnogih balkanskih ljudstev, te iz Kosova pa so nekaj posebnega. Leta dolgo jih je preučeval in beležil srbski etnolog Tatomir Vukanović, ki je preučeval predvsem srbske in romske prebivalce na Kosovu. V svojih beležkah pa ni opisal samo vampirskih sadežev, pač pa celo poljedelska orodja, ki se lahko, če zanje ne skrbimo ustrezno, spremenijo v vampirje.
