Številni vrtičkarji in tudi kulinarični gurmani se v poletnih dneh pogosto srečujemo z razočaranjem, ko v ustih začutimo neprijetno grenkobo ob žvečenju kumar. Kaj je vzrok in kako ga odpraviti, ko pa ste naredili vse, da bi poskrbeli za uspešno rast in pravilno nego? Strokovnjaki pravijo, da obstaja več vzrokov, vendar jih je mogoče pravočasno omejiti in se grenkobi izogniti.
Od kod grenkoba?
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Kumar, ki so grenke, po videzu ne moremo razlikovati od tistih, ki niso ter imajo hrustljav in sladek okus. Neprijeten grenak pookus opazimo šele po tem, ko kumaro zaužijemo. Prav tako ni nujno, da bo grenkoba porazdeljena po celotnem sadežu, temveč je lahko zgolj na enem delu. Izvor grenkobe je snov, imenovana cucurbitacin. Gre za element, ki je sicer strupen po naravi, a je v rastlinjakih precej pogost, saj snov služi za zaščito mladih plodov pred škodljivci, ki jih napadejo. Prisoten je v vseh sortah zelenjave, ki jih najdemo v listju, steblih in plodovih. Da kumare ne bi postale grenke, pa je treba preseči njegovo koncentracijo.
Vzroki za pojav grenkobe
Kumare sadimo v odprta tla, brez posredne svetlobe. Za senco lahko uporabite koruzo ali drevesne veje, ki pokrivajo gredice. Kumare sadite ob rastlinah, ki ne kradejo preveč mineralne hrane in tekočine iz zemlje.
Nekaj vzrokov za pojav grenkobe gotovo že poznate, spet drugi vas bodo morda presenetili. Med najpogostejšimi je nezadostna vlaga v zaprtih rastlinjakih, če kumare gojite v njih, drugače pa je enako na odprtih vrtovih. K temu prispeva še prenizka voda temperature, ki se uporablja za namakanje vrtov ali rastlinjakov. Strokovnjaki zato priporočajo zalivanje z deževnico, ki jo zbirate v sodih po obilnih deževjih. H grenkobi pripomoreta še pomanjkanje kalijevih in dušikovih elementov ter presežek sončnih žarkov, prav tako njihovo pomanjkanje, do katerega pride po navadi v nasadih. Na pojav grenkobe vplivajo tudi nenadne spremembe temperature med gredicami. Kumar ni dobro saditi v bližini jagod in robidovih grmov. Ti veljajo za agresorje, ki uporabne elemente skupaj z vodo odvzemajo iz zemlje in lahko izzovejo grenkobo.
