Seveda je prva misel, ko pomislimo na medene tedne, da gre za nekaj sladkega - čas, ko mladoporočenca "pijeta med" in se sladkata "drug z drugim", ko je vse lepo, kot v kakšni pocukrani hollywoodski žajfnici: ptički žvrgolijo, rožice dehtijo, čebelice brenčijo, v zraku pa ljubezen ... oh, ljubezen!
V resnici izraz prihaja iz babilonske tradicije, ko sta mladoporočenca v začetku svojega zakonskega življenja v resnici morala piti med in jesti medene kolače. Babilonci so bili namreč prepričani, da med spodbuja plodnost in s pomočjo tega sicer zelo zdravega čebeljega proizvoda naj bi tako mladoporočenca čimprej postala tudi novopečena starša.
Danes v času medenih tednov mladoporočenca običajno nekam odpotujeta. Ta običaj pa naj bi nastal po navadi germanskega plemena Tevtoncev, da so se poročali samo ob polni luni. Po poroki pa sta mladoporočenca za en mesec - do naslednje polne lune - morala zapustiti svoje starše in prijatelje, ter se umakniti drugam.
Sicer pa je med postal simbol življenja brez problemov nekje v srednjem veku, iz katerega izhaja tudi reklo, da se nekomu "cedita med in mleko". In marsikje so ob porokah mladoporočencema nazdravljali z medico.
Sicer se je izraz "medeni tedni" ali "medeni mesec" prenesel tudi v druge situacije, ki označujejo začetek nekega obdobja, v katerem vse teče (vsaj navidez) ali pa načrtno brez problemov in težav.
Potem pa se ponavadi začnejo "pelinovi tedni". Ta izraz pa je menda pri uporabil francoski pisec Voltaire v svojem delu "Zadig ali Usoda", v katerem glavni lik spozna, da "medenim tednom" sledijo "pelinovi". Pelin namreč zaradi grenkega pelinovega okusa simbolizira čas, ko življenje ni več tako prijetno.
Če tole berete prav na vaših medenih tednih, vam seveda želimo, da trajajo čim dlje in da se boste pelinovim uspeli čim večkrat že na daleč izogniti.
