Novice Svet24

Sašo Švigelj

Kot nekdanji minister za šolstvo ste se v zadnjem času večkrat oglasili v javnosti in opozarjali na neaktivnost ministrice za izobraževanje, znanost in šport Simone Kustec v povezavi s pripravami na prihajajoče šolsko leto. Kateri so vaši glavni očitki ministrici?

Šolsko področje je vedno zelo občutljivo, zato je ključno sodelovanje in dogovarjanje z deležniki. Pogovarjati se morate z ravnatelji, sindikatom, različnimi združenji, saj ta komunikacija predstavlja bistvo celotnega delovanja šolskega sistema. Ni samo eden tisti, ki ukazuje, ampak gre za medsebojno prepleteno zgodbo. Ministrstvo, česar ne opažam samo jaz, ampak tudi drugi, v zadnjem času nima toliko dialoga, kot ga je bilo v preteklosti. Ne govorim le o pretekli vladi, ampak na splošno o preteklih vladah. To je slabo za šolsko polje.

Druga stvar, ki je problematična, je pasivnost ministrstva. Ministrstvo je namreč tisto, ki naj bi dajalo takt; ministrstvo je tisto, ki naj bi dajalo pobude in imelo ideje, ki jih nato izpelje zavod za šolstvo, šole in druge institucije. Tega ni videti. V povezavi s koronaepidemijo bi se morali že zdavnaj pripravljati na novo šolsko leto. Eno so fizične prilagoditve prostorov, drugo so navodila ali smernice oziroma načrt delovanja. Do šol pride premalo in še zmedeno je, zato sem prej omenil dialog. Za pripravo ukrepov se je treba namreč najprej posvetovati, nato pa se lahko ti šele izpeljejo. Če bi resno želeli opraviti prilagoditve, fizične prilagoditve prostorov, bi se o tem morali začeti pogovarjati januarja, februarja. Najprej je treba ugotoviti, kaj vse je treba narediti, nato je treba izpeljati javne razpise, izdati sklepe in tako naprej. V šolah, ki so velik in občutljiv sistem, se načrtuje dolgoročno.

Občutek je, da se zgodba iz lanskega leta ponavlja, s pomembno razliko, da ima država letos na tem področju že nekaj izkušenj. Kritike glede na aktivnosti ministrstva pa so letos praktično enake kot lani.

Ja, očitki se ponavljajo. Sem v pogostih stikih s tujino, zato lahko primerjam in vidim, kaj vse so naredili v tem času. Za prilagoditve so namenili ogromno denarja. Pa ne gre le za denar; univerze v tujini prav tako same nimajo sredstev za obsežne prilagoditve, ampak jim je na pomoč priskočila država. Naredili so vse od prilagoditev tokov gibanja ljudi, določili največje število prisotnih v prostoru, prilagodili predavalnice in učilnice, kjer je bilo mogoče, naredili so dezinfekcijske postaje in tako naprej. Če primerjam tujino s Slovenijo, so naredili mnogo, mnogo več, in to je zelo očitno. Če smo bili pred prvim valom vsi v enakem položaju, pa v Sloveniji v tem času nismo naredili tistega, kar je uspelo drugim. Denar tu ni in ne more biti izgovor. Gre za neaktivnost, brezidejnost, tako rekoč pasivnost tistih, ki bi morali dajati pobude.

V nekaterih državah so prilagodili ventilacijo v šolah, da bi čim bolj preprečili morebitno širjenje virusa.

V Sloveniji imamo stavbe zelo različne. Imamo 450 osnovnih in 180 srednjih šol. Prilagoditve se da narediti. Na nekaterih novejših stavbah verjetno preprosteje, na starejših pa je malo bolj zapleteno, vendar je za izvedbo treba imeti idejo. Ne desetega avgusta, ampak veliko prej. Če želite na primer danes v 20 dneh, torej do začetka šole, naročiti pleksi stekla za predavatelje, jih ne boste dobili. Ministrstvo zamuja. Pa ne gre samo za zamujanje, problem je v pasivnosti.

Ministrica je v sredo vendarle imela novinarsko konferenco, a javnost po njenem nastopu, razen pravila PCT za študente, ne ve kaj dosti več kot prej.

Lani smo se ukvarjali z nekimi imaginarnimi modeli A, B, C, če se še kdo spomni, kako bomo organizirali pouk. Predvidevam, da se bomo letos spet ukvarjali z nečim podobnim. Če imate jasno zavezo, da se šole ne bodo zapirale, potem naredite vse, kar je v vaši moči, da se to ne zgodi. Mora pa biti ta zaveza trdna in jasna, skomunicirana staršem, učencem, dijakom, študentom, učiteljem – vsem.

Ob tem je treba poudariti, da šolski sistem niso le tisti, ki hodijo ali delajo v šoli, nanj so navezani tudi starši, stari starši. Ogromen del gospodarstva in celotna družba je odvisna od delovanja izobraževalnega sistema. Pri tem je treba posebej poudariti, da otroci s posebnimi potrebami, za katere je ustavno sodišče posebej odločilo, da se jim šole ne morejo zapreti kar tako vsevprek, saj imajo posebne potrebe, potrebujejo posebno skrb in varstvo, zato je treba biti pri načrtovanju ukrepov zanje občutljiv.

Sašo Švigelj

Ministrici ste očitali zavajanje, da država že 10 let ni sofinancirala investicij v vrtce in osnovne šole.

Zadeva je zelo preprosta. Za osnovne šole načeloma skrbijo občine, zato država vedno sofinancira občine, ki se prijavljajo na razpise ministrstva. Deset in več let nazaj je država najmanj na vsaki dve leti objavila razpis za sofinanciranje občin, da so lahko potekale investicije v osnovne šole in vrtce. Nato je prišlo deset let sušnih obdobij.

V zadnji vladi, torej Šarčevi vladi, smo zagotovili denar za sofinanciranje, in ne samo pripravili, temveč tudi objavili razpis. Janševa vlada ga je v prvem tednu, do izteka roka za prijave je bil le še en teden, ukinila oziroma zamrznila. Ves denar so pobrali iz postavk, namenjenih razpisu, saj so ga pod narekovaji potrebovali za epidemijo. Denar za razpis, ki ga je objavila prejšnja vlada, je bil posebej odobren v državnem zboru z veliko podporo. Vlada Janeza Janše je razpis zamrznila, danes pa se hvali, da so oni prvi, ki so dali denar za sofinanciranje.

Manjšinski vladni koaliciji je s podporo nekaterih opozicijskih poslancev uspelo spremeniti zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja, ki določa financiranje sto zasebnih šol. Sprememba po vaši oceni ne sledi odločitvi ustavnega sodišča in vodi v privatizacijo šolstva. Zakaj?

Ustavno sodišče je zelo jasno povedalo, da je obvezni del programa tisti, ki ga mora država financirati, medtem ko razširjenega dela programa ni dolžna. Torej razširjen del programa je opcijski, lahko ga financirate z nič odstotki, lahko ga financirate s 85 odstotki ali še več. Ker je opcijski in ker državi tega ni treba narediti, mislim, da gre za darilo lastnikom zasebnih šol.

Zdaj bo zanimivo videti, ali bodo oziroma za koliko bodo lastniki zasebnih šol znižali prispevke za starše, saj so nenehno zatrjevali, da se bo to zgodilo v primeru, če bo država določila stoodstotno financiranje. Starši bi po mojem mnenju morali to tudi zahtevati. Drugi problem te novele zakona je, da v njem ni nobenega določila, ki bi omejeval nadaljnje širjenje zasebnih šol in njihovo financiranje.

Govorite v neobveznem delu programa?

Ne. Danes imate nekaj zasebnih šol in nikjer ni omejitve, da jih jutri ne bi bilo 10, 14 ali dvajset čez pet let. Skratka, število šol ni omejeno in lahko raste, in vse bodo dobile takšno financiranje, ki je zelo ugodno tudi za širitev mreže zasebnih šol.  

To je problem ekspanzije. Kaj se zgodi, ko imamo ekspanzijo? V nekih malce bolj občutljivih lokalnih okoljih bi zasebne šole začele najedati mrežo javnih šol. Ko se to zgodi, se mora človek vprašati – govorimo o osnovnošolski ravni –, ali v tej državi hočemo, da so vsi otroci enakomerno kakovostno izobraženi. Bodo dobre šole samo za izbrance, za druge pa bomo imeli slabše šole? To je tisto, kar se ne sme zgoditi na osnovnošolski ravni. Če pa mene vprašate, mora biti tako tudi na srednješolski ravni. Enotna, najvišja možna kakovost mora biti po celi državi. Ne sme se zgoditi, da bi zaradi širitve mreže zasebnih šol katerakoli javna šola v kateremkoli okolju začela stagnirati, pa gre za šolo z Goričkega, iz Izole, Osilnice ali Kranja. To smo dolžni sebi kot skupnosti, to je temelj našega razvoja v prihodnje.

Sašo Švigelj

V osnovnih šolah bo za obšolske dejavnosti potreben PCT-pogoj. Ali ne bo to zaradi različnih pogledov na soočenje s koronakrizo s strani njihovih staršev prineslo dodatne neenakopravnosti med otroki?

Tako je. Ob tem ne smemo pozabiti, da nekaterih otrok še ne smemo cepiti, saj do dvanajstega leta sploh še ni odobrenega cepiva. Potem bodo na udeležbo vplivale različne filozofije staršev. Postavlja se še vprašanje, na katerega opozarjajo predvsem šolski delavci, kdo je usposobljen, da bo preverjal PCT-pogoj. Ali so šole usposobljene, ali so učitelji usposobljeni, zlasti v obšolskih dejavnostih, da preverjajo PCT-pogoje?

Koalicija je s spremembo zakona o tujcih določila, da mora imeti tuji študent na računu 5000 evrov. Takšne pogoje poznajo tudi druge države. Zakaj menite, da gre za korak nazaj pri študentski izmenjavi?

Eno je višina zneska. Slovenija ni v enakem položaju, kot so Združeno kraljestvo, Irska ali Francija, kar zadeva internacionalizacijo visokega šolstva. Oni so globalni centri, mi pa globalna polperiferija. Skupaj z državo smo 20 let delali na internacionalizaciji visokega šolstva. To pomeni, da naši študentje odhajajo v tujino in tuji prihajajo k nam. Na ta način se vklopimo v globalne tokove izmenjave talentov. Z nedomišljenimi in nesmiselnimi ukrepi, kot je sprememba tega zakona, se zapirajo možnosti pretoka talentov. V prejšnji vladi smo celo sprejeli akcijski načrt internacionalizacije in namenili dodaten denar; mislim, da okoli tri milijone evrov.

Zakaj? Tujci, ki so pri nas izobraženi, vzpostavijo dolgoročen odnos s Slovenijo in imajo tukaj prijatelje, poslovne partnerje. Ko bodo delali posle, bodo to raje počeli v Sloveniji, ki jo poznajo.

Naslednja stvar: če gre za ljudi, ki prihajajo z Balkana oziroma iz jugovzhodne Evrope, ima Slovenija do tega območja odgovornost in interes. Da z izobraževanjem njihovih najboljših kadrov razvija potenciale v njihovih družbah. Primerno bi bilo, da če Slovenija gosti vrh partnerk zahodnega Balkana, da ne zapira vrat študentom iz teh držav, ki res ne predstavljajo problematične kategorije.
Vprašanje je, kakšno vlogo želi Slovenija igrati v tem prostoru. Dve desetletji smo gradili sistem internacionalizacije, v to vložili veliko denarja in truda, zdaj pa z nepremišljenimi potezami to uničujemo.

Ob začetku šolskega leta se bo nadaljevalo pestro dogajanje na političnem prizorišču. Kaj pričakujete od politične jeseni do volitev prihodnje leto? Ministrica za šolstvo je bila že neuspešno interpelirana.

Mislim, da je v tem trenutku ključno, da vsi od opozicije do civilno-družbenih organizacij zahtevamo od ministrstva, da pospeši aktivnosti in naredi vse, da se šole odprejo 1. septembra, univerze pa 1. oktobra. To je nujno za normalno delovanje družbe. V nasprotnem primeru bo opozicija morala poseči po drugih orodjih, med njimi je lahko tudi interpelacija. Odgovorni na ministrstvu so dolžni iskati in najti rešitve.

Ste tudi podpredsednik Socialni demokratov. Kako gledate na ponudbo LMŠ po sklenitvi povolilnega dogovora?

Socialni demokrati smo ostalim v opoziciji ne tako dolgo nazaj že sami predlagali podobno. To ni prva takšna pobuda. Mislim, da je dobro, da se opozicija povezuje. Dobro je, da ljudem povemo, da v politiki nismo vsi enaki. Imamo levo stran, ki ima jasne vrednote in se zavzema za jasne stvari, med drugim za svobodo, enakopravnost, enakost, človekove pravice. Na drugi strani političnega pola imate vlado in stranke, za katere lahko vsak dan vidimo, za kaj se zavzemajo, kako vodijo državo in kako komunicirajo z ljudmi. Potreben je dogovor o ključnih nalogah opozicije, predvsem pa se ambicija ne sme ustaviti zgolj pri tem. Normalizacija, ki je omenjena v predlogu LMŠ, je le predpogoj za boljše in ljudem prijaznejše delovanje države. Zaslužimo si boljše.

Sašo Švigelj

V primeru skupne zaveze je verjetno tudi manjša verjetnost, da bi se ponovil SMC in Desus, ki sta pred volitvami leta 2018 zatrjevala, da ne bosta sodelovala v koaliciji z SDS.

Seveda. Predvolilen dogovor bi bil jasen signal našim volivcem. Če bodo volili nas, bodo dobili to, kar obljubljamo. Veliko manj bi bilo tudi povolilnega mešetarjenja. Vnaprej moramo jasno povedati, kaj so prioritete, kako jih bomo uresničili.

V primeru povolilnih dogovorov pred volitvami bi se skrajšal tudi čas zamenjave vlade.

Vsebinsko je bilo zelo veliko narejenega že lani jeseni, ko je potekal vsebinski proces dogovarjanja o prioritetah znotraj KUL. Za večino področij so ukrepi napisani, mogoče je potrebna kakšna posodobitev in še kakšna malenkost, a načeloma so stvari postavljene in usklajene.

Torej ste pripravljeni na volitve, kadarkoli že bodo?

Absolutno.