Veliko znanstvenikov se je ukvarjalo z raziskovanjem govorjenja v spanju in čisto dokončnega odgovora na to, zakaj nekateri ljudje to počnejo, nimamo. So pa menda ruski raziskovalci prišli najbližje odgovoru
Po podatkih, zbranih z raziskavami, v spanju najpogosteje govorijo otroci, ki tako doživljajo dnevne dogodke in močna čustva, ki so se nabrala v njih. To pa ne pomeni, da bo otrok ali mladostnik, ki govori v spanju, to počel tudi kot odrasel.
Govorjenja v spanju ne moremo kontrolirati, so pa znanstveniki mnenja, da v spanju večinoma govorijo zelo senzibilne, čustvene osebe. Govor v spanju pa se velikokrat pojavi tudi pri ljudeh, ki so se znašli pod pritiskom, stresom, v depresiji ali pri preveč zaužitem alkoholu. Tudi ob zelo visoki temperaturi (vročini) ljudje pogosto govorijo v spanju.
Mnogi se bojijo, da bi z govorjenjem v spanju razkrili svoje skrivnosti. Po pravilu se v prvi in drugi fazi spanja, ko človek še ne spi trdno, govorjenje kaže kot nejasen in nepovezan govor v obliki monologa, ki običajno ne traja več kot pol minute. V kasnejših fazah pa ljudje večinoma mrmrajo in zdihujejo - iz česar je prav tako težko izluščiti nek smisel.
Prav tako od spečega človeka, ki bi mu postavili vprašanje, običajno ne bi dobili kakšnega smiselnega odgovora, če pa že, odgovor običajno sploh ni povezan z vprašanjem. Tako kot se govor prične, se namreč tudi konča - v spanju in je povezan s sanjami.
V večini primerov govorjenje v spanju preneha samo od sebe. Če pa se vam večkrat pojavlja, pa se izogibajte alkoholu, predvsem v večernem času, pa tudi kofeinu in poskušajte "obiti" stres. Tako bo vaš spanec nemoten.
Če pa imate petdeset ali več let in ste nenadoma začeli pogosto in dolgo govoriti v spanju, pa je to lahko eden od prvih znakov Parkinskonove bolezni ali pa demence. V tem primeru govorjenje v spanju jemljite resno in se posvetujte z zdravnikom.