Leta 2003 je Jim Carrey v liku Brucea, v filmu "Vsemogočni Bruce" dobil nadčloveške sposobnosti in Luno "povlekel" bliže k Zemlji, da bi s tem pridobil občudovanje svoje ljubljene Grace (Jennifer Aniston). Kasneje v filmu pokažejo nekje v ozadju televizijska poročila, ki poročajo o nenadnih mogočnih poplavah na različnih koncih sveta. (Prizor si oglejte pod člankom)
Film je seveda zgolj fantastika, vendar pa posledice tega, da je Bruce naš naravni satelit nenadoma povlekel bliže Zemlji, niso tako daleč od resnice. Pravzaprav bi bile veliko hujše.
Že dolgo je znano, da Luna s svojo težnostjo vpliva na mnogo stvari na Zemlji. Eden izmed klasičnih pojavov, ki jih lahko opazujemo, je plimovanje morja - v enem dnevu se izmenjata dve plimi in dve oseki. Če pa bi se Luna naenkrat znašla na polovici svoje razdalje od Zemlje (ta znaša 384.400 km), bi plime bile 8-krat višje kot so sedaj. To bi povzročilo, da bi mnogi otoki bili povsem poplavljeni velik del dneva, sedanja obalna območja pa bi bila v veliki meri nenaseljiva zaradi visoke plime, piše revija Live Science.
Vendar pa to ne bi bil edini učinek. Luna poleg vode z gravitacijo privlači tudi kopno, vendar so ti učinki izjemno majhni in jih v vsakdanjem življenju ne opazimo. Če pa bi Luna nenadoma prišla bližje Zemlji, pa bi to vsekakor občutili. "Učinek bi bil podoben, kot bi s kladivom udarili na gong," pojasnjuje Neil Comins, fizik iz univerze v Maineu. "Valovi energije bi obmevali po našem planetu."
Ta nenaden sunek energije pa bi vplival na zemeljsko skorjo tako, da bi povzročil potrese in vulkanske izbruhe, dodaja vulkanologinja Jazmin Scarlett iz univerze Queen Mary v Londonu.
Tretja opazna posledica bi bilo tudi upočasnjevanje hitrosti vrtenja Zemlje okoli osi. Zaradi Luninega gravitacijskega privlaka se ta hitrost že zdaj zmanjšuje poprečno za sekundo v tisoč letih. Če bi se Luna nenadoma močno približala, pa bi ta upočasnitev bila precej večja. Dan in noč bi se torej podaljšala.
In če bi vse to uspeli preživeti, bi bili "nagrajeni" z več sončnimi mrki. Ker bi Luna bila navidezno večja, bi bilo namreč bolj verjetno, da bi se znašla med Soncem in opazovalcem na Zemlji.
Kaj pa, če bi se Luna le počasi približevala Zemlji? "Potem bi bili vsi ti učinki bolj počasni in bi se postopoma večali," razlaga Scarlettova. Daljši dnevi in noči bi verjetno spremenili podnebje in tudi evolucijo. Živali, ki so plen, bi se recimo morale naučiti, kako naj se še bolj uspešno skrivajo plenilcem, ki plenijo v nočnem času.
Ali je sploh možno, da bi se Luna tako približala Zemlji?
Neil Comins pravi: "Če bi se v bližini Zemlje znašel dovolj masiven objekt in bi Luna bila na 'pravem mestu', bi jo trčenje lahko vrglo iz tirnice in bi se počasi začela približevati našemu planetu." Vendar bi tudi, če bi bil objekt dovolj masiven, proces približevanja dolgotrajen in učinkov bližnje Lune ne bi čutili takoj.
Sicer pa se naš naravni satelit od Zemlje v resnici oddaljuje. In sicer s hitrostjo 3,8 cm na leto. Ni ravno "vratolomna" hitrost, kajne? Še za polža ne.
