Park Pype Hayes v britanskem Birminghamu je slikovit kraj, vendar pa skriva nenavadno zgodbo od dveh shrljivo podobnih umorih - oddaljenih en od drugega 157 let.
Dve dvajsetletni mladenki, Mary Ashford in Barbara Forrest sta zadnje ure svojega življenja preživeli dokaj veselo. Plesali sta, potem pa 27. maja nista preživeli. Obe sta postali žrtvi brutalnega umora - na istem kraju, skoraj na isti način. Njuna umora pa povezuje še nekaj - priimek moških, ki sta bila osumljena njunega umora.
Umor leta 1817
Na pokopališču Sutton Coldfield stoji od vremena že močno načeti nagrobnik, na katerem se še komaj vidi napis: "Kot opozorilo ženski kreposti in ponižen spomenik deviškosti, ta kamen označuje grob Mary Ashford, ki je v dvajsetem letu starosti, potem ko je neprevidno zapustila mesto zabave, bila brutalno umorjena."
27. maja leta 1817 je Mary Ashford okoli polnoči zapustila ples skupaj s svojo prijateljico Hannah Cox in Abrahamom Thorntonom, ki sta ga srečali na plesu. Okoli 3. ure zjutraj je Mary potrkala na vrata Coxove. Bila je sama. Kot je povedala, je prišla iskat svoja delovna oblačila, ki jih je pustila pri njej, ko sta se preoblačili za ples. Povedala je tudi, da je noč preživela s Thorntonom in da se bo vrnila k njemu.
Nekaj ur kasneje so njeno pretepeno truplo našli v z vodo napolnjeni jami v parku Pype Hayes. Truplo je našel neki delavec, ki je sledil stopinjam, ki so vodile od mlake krvi in ki sta jih pustili dve osebi. Preiskava je pokazala, da je bila Ashfordova posiljena in utopljena. Policija je po izpovedi Hannah Cox aretirala Thorntona in ga postavila pred sodišče.
Obtožili so ga, da je Ashordovo napadel, ko se je vračala od prijateljice, jo posilil in utopil. Temu v prid naj bi govoril odtis čevlja, ki so ga našli v parku in ki naj bi ustrezal odtisu Thorntonovega čevlja. Čeprav je Thornton priznal, da je bil intimen z Mary, pa je zanikal posilstvo in umor. Nazadnje ga sodišče ni spoznalo za krivega, saj so tri priče potrdile njegov alibi. Thornton je po sojenju odšel v Ameriko, primer pa je ostal nepojasnjen do danes.
Skok v leto 1974
"To bo moj mesec nesreče. Vem, da bo. Ne sprašuj me zakaj," je prijateljica Barbare Forest povedala na sodišču, kjer so sodili Barbarinemu domnevnemu storilcu. Barbaro so namreč našli zadavljeno v parku Pype Hayes. Bila je tudi posiljena.
Izkazalo se je, da je tudi Barbara, tako kot 157 let prej Mary, zadnje ure pred smrtjo preživela na plesu. Plesat se je odpravila s svojim fantom, vendar je okoli enih zjutraj v spremstvu svojega fanta odšla na bližnje avtobusno postajališče, da bi se vrnila domov. Tja nikoli ni prišla.
Njeno truplo so našli šele po nekaj dnevih, za datum umora pa določili 27. maj, dan ko je Barbara izginila. Za umor pa niso obtožili njenega fanta, pač pa Barbarinega sodelavca Michaela Iana Thorntona, ki za čas umora ni imel alibija, na njegovih hlačah pa so našli sledove krvi. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga kasneje oprostili obtožb.
Obtoženi se je pisal enako, kot obtoženi umora Mary Ashford. In tako kot Maryjin, je tudi Barbarin umor ostal nepojasnjen.
Park zaljubljenih samomorilcev
Park Pype Hayes je danes zapuščen, še vedno pa velja za mesto, kjer naj bi strašilo. Legenda o parku namreč govori, da so v srednjem veku tja zaljubljeni pari, ki jim starši niso dovolili poroke ali so nasprotovali njihovim ljubeznim, zahajali naredit skupne samomore. Njihovi duhovi naj bi še danes tavali po parku.
