Zanimivosti

Študentje si za kavo in knjige zaslužijo s - kakanjem

kl
28. 7. 2021, 16.29
Deli članek:

Na južnokorejski univerzi so se domislili malce bizarne, a zelo ekološke rešitve, ki bi jo morda veljalo posnemati.

tronviral.work
Profesor Cho Jae-weon s svojim izumom

Na Univerzi ULSAN v Južni Koreji lahko dobite zastonj kavo, sadje ali knjigo samo s tem, da uporabite njihovo stranišče in tam opravite veliko potrebo.

Za vsako tovrstno uporabo vam bo sistem na pametni telefon - ob uporabi ustrezne aplikacije seveda - naložil digitalni kredit, ki ga lahko spremenite v kavo, napitek, sadje ali knjigo.

Profesor urbanega in ekološkega inženirstva na Nacionalnem inštitutu za znanost in tehnologijo, Cho Jae-won je namreč ustvaril stranišče, imenovano "BeeVi", ki s povezavo z laboratorijem človeške fekalije spremeni v metan in gnojilo. Z metanom tudi ogrevajo univezitetno zgradbo in pridobivajo elektriko za razsvetljavo učilnic in hodnikov.

"Treba je samo razmišljati 'izven okvirjev' in uporabiti različne tehnologije," pravi profesor Jae-won. "Ideja, ki je v ozadju, pa je, da je človeško blato uporabno."

Iz količine blata, ki ga poprečen človek izloči v enem dnevu, je moč ustvariti 50 litrov metana, s katerim je moč proizvesti 0,5 KWh energije, ali dovolj, da se avto na plin z njim prepelje 1,2 kilometra, razloži profesor.

Nad idejo so navdušeni tudi študentje, ki na ta način prihranijo nekaj denarja. "Raje grem na stranišče tukaj, na fakulteti, kot pa doma" pravi eden izmed njih. "Doma ustvarim samo odpadek, tukaj pa za ta odpadek dobim digitalni kredit."

"Vedno sem človeške iztrebke videla zgolj kot umazani odpadek," pa pravi ena od študentk, "zdaj pa zame predstavlja zaklad velike vrednosti."

Za vsako uporabo stranišča (za veliko potrebo) uporabnik dobi kredit v vrednosti 10 Ggoolov, virtualni valuti.

"To valuto je moč spremeniti v dobrine," pravi profesor Jae-won. "Eni pravijo, da je njihova vrednost okoli 3 dolarje, drugi pravijo, da toliko kot kava ... ne vem, ne ukvarjam se s tem, saj vsak teh 10 Ggoolov uporabi po svojih potrebah," pravi. "bistveno je, da s kroženjem to dragoceno snov (človeško blato) vračaš v okolje in ekonomijo na ekološki način."