Pozor! Fotografije so zelo nazorne!
Decembra 1966 so v ameriški Pensilvaniji našli truplo 92-letnega dr. Johna Irvinga Bentleya. Truplo je ležalo v kopalnici blizu števca za električno energijo. Pravzaprav sta tam ležala le del njegove noge in stopalo, na katerem je še vedno bil obut copat, ter kup zoglenelih ostankov. Edini dokaz, da je bil žrtev ognja, je bila luknja, ki jo je v tleh naredila visoka temperatura. Ostanek hiše je bil nedotaknjen.
28. marca 1970 so v Dublinu na Irskem našli skoraj popolnoma zoglenelo truplo Margaret Hogan, 89-letne vdove, ki je živela sama. Zoglenele ostanke so našli v naslanjaču, od trupla pa so ostali nedotaknjeni sami spodnji deli nog. Plastične rože na mizi na sredi sobe so se stopile, vročina pa je stopila tudi ekran na tri metre od ostankov trupla oddaljenem televizijskem aparatu. Ostali deli stanovanja so ostali skoraj nedotaknjeni. V kaminu na drugi strani sobe je sicer še gorel ogenj, vendar preiskovalci niso mogli najti povezave med ognjem v kaminu in zoglenelim truplom. V poročilu so zapiali, da je smrt povzročil ogenj, katerega vzrok pa ostaja neznan.
Kako lahko človeško telo zagori brez vidnega vira - iskre ali plamenov - in to tako, da zogleni celotno telo, ogenj pa se ne razširi. Primer dr. Bentleya pa ni bil osamljen. Doslej so našteli že več sto dokumentiranih podobnih primerov, ki so jih uvrstili med "Spontani človeški samovžig" (v nadaljevanju "SČS").
Mnogo ljudi verjame, da je takšen pojav mogoč, vendar znanost o tem ni prepričana.
V 19. stoletju je veliko zanimanje za SČS sprožil - ali če hočete, "vnel" - britanski pisatelj Charles Dickens. Ta je v svoji knjigi "Pusta hiša" ("Bleak House") "ubil" enega od likov, Krooka, ki ga je zajel ogenj in za katerim je ostal samo predmet, ki je je bil podoben "majhnemu zoglenelemu polenu". Dickens je trdno verjel, da je SČS možen in se je poglobil v preučevanje pojava in zbral vse, kar je lahko o njem. Njegov opis Krookove smrti pa je bil močno podoben opisu smrti italinjanske aristokratke, grofice Cornelie di Bandi iz 18. stoletja, od katere so neko jutro v spalnici poleg postelje našli le še "ostanke dveh v nogavice obutih nog, počrnele prste ene roke, napol ožgano lobanjo in oglje, ki je bilo videti mastno in je imelo neprijeten vonj".
Razlage
Za vžig človeškega telesa je potrebno dvoje: intenziven vir toplote in vnetljiva snov. V normalnih okoliščinah človeško telo nima ne enega ne drugega. Obstajajo pa nekatere bolj ali manj znanstvene razlage, kako se to vseeno lahko zgodi.
Ena od priljubljenih teorij govori o tem, da ogenj izbruhne zaradi metana, ki se nabere v črevesju, kot vžigalnih pa delujejo encimi. Vendar pa veliko žrtev SČS utrpi več škode na zunanjih delih teles, kot v notranjosti.
Druge teorije špekulirajo o tem, da je vzrok ognja lahko nakopičena statična elektrika v notranjosti telesa, neki raziskovalec SČS, Larry Arnold, pa je predlagal, da bi za samovžig lahko bil odgovoren kar subatomski delec, ki ga je poimenoval "piroton", po grški besedi za ogenj, "pyros". Piroton naj bi reagiral s celicami in sprožil mikroeksplozijo. Doslej ni prav nobenega znanstvenega dokaza, da bi takšen delec obstajal.
Skoraj v vseh primerih, ki jih pripisujejo SČS, so bile prizadete osebe slabo pokretne, bodisi zaradi starosti ali debelosti in slabega zdravja. Vir ognja bi dostikrat lahko bile cigarete, ki jih je žrtev kadila v trentuku, ko je umrla zaradi drugega dejavnika, recimo srčne kapi, pojasnjujejo znanstveniki, kot razlago za pojav. Zakaj zagori le telo, ne pa tudi okolica, pa pojasnjujejo s t.i. "učinkom stenja". Ogenj po tej teoriji najprej zajame oblačila, zaradi opeklin poči žrtvina koža in sprosti se podkožna maščoba, ki se vpije v oblačila in deluje kot vosek okoli stenja.
Raziskovalec Brian J. Ford predlaga, da bi vzrok za samovžig lahko bila ketoza, visoka koncentracija spojin, imenovanih ketoni, v urinu in krvi. Ketozo običajno sproži alkoholizem ali prehrana s premalo ogljikovimi hidrati. Eden od ketonov je tudi aceton, ki ga običajno uporabljajo za odstranjevanje laka na nohtih, in ki je močno vnetljiv.
Ali torej spontani človeški samovžig zares obstaja nihče zagotovo ne ve. Morda pa bo odgovor prinesel čas.
