Marsikdo je že kdaj rekel: "Na to in to osebo ali takšne vrste ljudi sem alergičen". 29-letna Johanna Watkins iz ameriške Minnessote pa to lahko reče za svojega moža Scotta in pri tem to misli resno. Smrtno resno.
Nanj je tako alergična, da se ga ne sme niti dotakniti, kaj šele poljubiti. Z njim niti v istem prostoru ne sme biti. Lahko umre.
Kadar Johanna in Scott "skupaj" gledata televizijo, je on v dnevni sobi v pritličju, ona pa v podstrešni sobici, kjer živi izolirana od sveta in praktično vsega. Oba imata pri sebi prenosnik in komunicirata po video-chatu.
Johanna ima namreč redko bolezen, imenovano Sindrom aktivacije mastocitov, ki pri človeku povzroči hude alergije skorajda na vse. Mastociti so celice v vezivnem tkivu, vendar so del človekovega imunskega sistema in so vključene v procese celjenja ran in poškodb, pa tudi v alergične reakcije.
Johanna na svojega moža ni bila vedno alergična, sčasoma pa je njena bolezen napredovala in zdaj je alergična na njegov vonj in dotik. Kadar je Scott preblizu, dobi Johanna osip, lahko pa se začne tudi dušiti in doživi smrtno nevaren anafilaktični šok.
Preden sta se leta 2013 poročila, Scott in Johanna nista pričakovala, da se bo njena bolezen razvila do te mere. Oba sta delala kot učitelja in rada planinarila. Čeprav se je že takrat borila z nenavadnimi srbeži, migrenami in pogostimi vnetji črevesja, se je vse skupaj poslabšalo, ko sta se poročila.
"Preden so ji postavili diagnozo, se je dogajalo, da če sem ji prišel preblizu, posebej, če sem se ji približal z obrazom, je začela kašljati," pripoveduje Scott. Potem pa sta pred štirimi leti ugotovila, da preprosto svojega življenja ne moreta deliti v fizičnem smislu.
"Ugotovila sva, da se vedno, kadar Scott pride v isti prostor, začenjam počutiti vse slabše. In potem je nekoč prišel od frizerja in po dveh minutah sem se začela dušiti in moral je oditi," pa pravi Johanna. Kmalu zatem so se stvari še poslabšale in spoznala sta, da bosta morala temeljito spremeniti svoji življenji.
"Spoznanje je bilo grozljivo," pravi Johanna. "Na moža sedaj najmočneje reagiram. Pred tem sem bila alergična na starša in na mnoge, mnoge druge ljudi. Pri Scottu pa je najhuje."
Vsa zdravila, ki so na voljo za lajšanje simptomov Johanninega sindroma, pri njej ne delujejo. In nihče ne ve, ali bo kdaj bolje. "Vse kar lahko narediva je, da upava in moliva, da bo," pravi Johanna.
Scott ženi vsakič, ko pride iz službe, skuha kosilo. Pri tem nima veliko izbire, saj obstaja samo 15 živil, ki jih Johanna lahko užije.
Pri negovanju Johanne Scottu pomagata njeni sestri, ki sta edina človeka, na katere Johanna ni alergična. Pa tudi onidve, preden stopita v Johannino sobo, ne smeta jesti ničesar preveč začinjenega, se umiti s posebnim milom, se sleči do perila in natakniti masko na obraz.
Toda Scott bo vedno del njenega življenja, pravi Johanna. "Na poročni dan sva se zaobljubila, da bova skupaj dokler naju smrt ne loči. Ne glede na to, kaj bo prineslo življenje. In lahko vam rečem, da tudi, če bom to (bolezen) imela do 90-ega leta, bom še vedno zavezana svojemu možu zaradi te obljube in ga bom ljubila."
(povzeto po BBC)
