Petsto let stara beneška gotska palača Palazzo Dario je med lokalnimi prebivalci znana tudi kot Ca'Dario in slednji se je raje izogibajo, ker menijo, da je zakleta.
Vsak, ki je v njej preživel več kot 20 dni ali jo toliko časa imel v lasti, je namreč po pripovedovanjih bodisi umrl, storil samomor ali obubožal. Zlovešč sloves je tako močan, da si je hiša pridobila naziv "hiša, ki ubija".
Hišo so zgradili leta 1479 za beneškega aristokrata Giovannija Daria, po njem pa sta hišo nasledila njegova hči Marietta in njen mož Vincenzo. Oba sta umrla tragične smrti. Vincenza so zabodli, nedolgo potem pa je Marietta naredila samomor in se utopila v Velikem kanalu. Da bi bila tragedija še večja, so morilci kmalu potem na Kreti umorili še njunega sina Vincenza mlajšega.
Palačo je potem prevzela družina Barbaro, ena najpomembnejših beneških družin in jo imela v lasti do zgodnjega 19. stoletja, ko so jo prodali armenskemu trgovcu z dragimi kamni, Arbitu Abdollu, ki je kmalu za tem pristal na beraški palici.
Zakleta hiša je novo žrtev našla v britanskem zgodovinarju Radonu Brownu, ki je bil njen lastnik samo štiri leta, potem pa zašel v finančne težave. Pa ne le to, izvedelo se je tudi, da je romantično zapleten z nekim moškim, kar je v 19. stoletju bil škandal brez primere. Razkritje je oba uničilo in leta 1842 sta v palači oba naredila samomor. Nekateri domnevajo, da je sicer šlo za umor in samomor.
Tudi ameriškega milijonarja Charlesa Briggsa je doletela podobna usoda. Potem, ko je kupil Ca'Dario, je bil obtožen, da je gej in pobegnil je v Mehiko, tam pa je njegov ljubimec naredil samomor.
Palačo so si potem nekaj časa podajali različni lastniki, dokler je leta 1896 ni kupila grofica Isabelle Gontran de la Baume-Pluvinel, ki jo je tudi obnovila. Vendar palača s tem verjetno ni bila zadovoljna, saj je grofica zbolela za hudo pljučno boleznijo.
Prvo polovico 20. stoletja je palača samevala, leta 1964 pa jo je kupil svetovno znani italijanski tenor Mario del Monaco. Hiša tudi njemu ni prizanesla. Na poti v Benetke, kjer naj bi podpisal pogodbo o nakupu, je doživel hudo prometno nesrečo.
Nekaj let kasneje je Ca'Dario kupil torinski grof Filippo Giordano delle Lanze, ki ga je leta 1970 v palači ubil njegov ljubimec, hrvaški mornar Raul Blažić. Po umoru je Blažić pobegnil v London, kjer pa je bil tudi sam umorjen.
Zgradbo je potem kupil Christoper "Kit" Lambert, manager rock skupine "The Who". Lambert je kmalu potem bil vpleten v škandal z drogami in finančno je propadel. Čeprav je Lambert trdil, da vse to ni posledica uroka, pa je svojim prijateljem povedal, da je nemalokrat namesto v palači prespal v bližnjem hotelu, ker so ga v Ca'Dario preganjali duhovi.
Tri leta pred smrtjo, leta 1978, je Lambert palačo prodal poslovnežu, Benečanu Fabriziu Ferrariju, ki se je v hišo vselil skupaj s sestro Nicoletto, ki je kmalu nato umrla v skrivnostni prometni nesreči, kjer ni bilo prič. Fabrizzio pa je nedolgo zatem zapadel v finačne težave, bil pa je tudi aretiran zaradi obtožb, da je pretepel neko manekenko.
Konec '80-ih je palačo kot darilo za svojo hčerko kupil poslovnež Raul Gardini. Njegovo vpletenost v številne finančne škandale in tudi njegov nikoli do konca pojasnjeni samomor leta 1993 seveda pripisujejo zakleti palači.
Po njegovi smrti palače Ca'Dario ni hotel več kupiti nihče. Za nakup se je sicer konec '90-ih zanimal hollywoodski režiser Woody Allen, vendar si je, ko je izvedel za prekletstvo, premislil.
Leta 2002 je hišo najel britanski basist in pevec John Entwistle, ki pa je teden dni po najemu umrl zaradi srčne kapi.
Leta 2006 je palača dobila novega lastnika, ki pa ostaja neimenovan. Palačo so obnovili, vendar je za javnost zaprta. Od leta 2015 v njej občasno priredijo kakšno razstavo v dogovoru z beneškim Guggenheimovim muzejem umetnosti.
