Vrtni polži, zlasti brez hišic, so prava nadloga, saj jim uspe v kratkem času, če nismo dosledni, uničiti dobršni del pridelka, v katerega smo vložili precej truda, časa in ljubezni. Da bi se uspešno rešili nepovabljenih gostov, se moramo reševanja lotiti celovito in brez kratkoročnih rešitev. Pri nas sta najbolj razširjeni dve vrsti, to sta rdeči lazar in portugalski lazar. Slednji se je pri nas razširil v zadnjih dvajsetih letih, domneva pa se, da je k nam prišel z lončnicami, ki so bile posajene v zemljo, polno njegovih jajčec. Če se zazremo nazaj, težav s polži ni bilo, saj so jih razmeroma hitro pokončale kokoši, goske in race, a je danes vse manj proste reje, še manj pa kmetij.
Kako se lotiti polžev
Strokovnjaki menijo, da je pri borbi s polži najbolje uporabiti več različnih možnosti. Pri tem svetujejo redno pobiranje, nastavljanje pasti in privabljanje ter zasajevanje njihovih naravnih sovražnikov in postavljanje mehanskih preprek. Polže je treba tudi deloma poznati. Najraje se zadržujejo v vlažnih, neobdelanih in zaraščenih zemljiščih. Odlično jim prijajo žive meje ter kupi na kompostniku. Iz svojih skrivališč prilezejo šele ponoči, kjer ostanejo do ranega jutra, zato jih zmeraj odbiramo v tem časovnem obdobju. Posebno radi imajo vrtnine, ki so močno pognojene z dušikom, zato največkrat napadejo kapusnice, solatnice, korenje, fižol, grah in špinačo. Nehote jih lahko na vrt privabimo tudi s pretirano uporabo zaščitnih sredstev, ki uničijo njihove naravne sovražnike.
Ne marajo kapucink, vrtne črnike ...
Polži so pri prehranjevanju nekoliko izbirčni, čeprav se na prvi pogled ne zdi tako. V širokem loku se bodo izognili vrtni črniki, kalifornijskemu maku, kapucinkam, ognjiču, greniku, grobeljniku, prav tako čebuli, česnu, timijanu, žajblju, rožmarinu in pelinu. Zato je te rastline dobro imeti posajene ob boku kapusnicam ali na robovih vrta, od koder polži vdirajo. Z vonjem jih bodo odgnale še praprot, bezeg, rman in preslica, ki jih lahko nasujemo med zasaditve.
