Hamilton Howard Fish iz New Yorka, ki so ga vsi klicali Albert, je 25. maja 1928 v časopisu opazil oglas, v katerem je 18-letni Edward Budd iskal delo. Takrat 56-letni Fish je obiskal družino Budd in se predstavil kot potencialni Edwardov delodajalec. Družina je gospoda, ki se je predstavil kot Frank Howard, kmetovalec iz Farmingdalea, prijazno sprejela.
Gospod Howard je družini obljubil, da bo zaposlil Edwarda in njegovega prijatelja. Buddovi so bili veseli in dogovorili so se za datum, ko naj bi gospod Howard prišel iskat oba fanta in ju odpeljal na svojo farmo. Nekaj dni kasneje so dobili telegram, v katerem se je g. Howard opravičil, češ da bo prišel čez nekaj dni.
Ko se je ponovno prikazal, je s seboj prinesel sir in sveže jagode in povedal, da se je oglasil samo, ker je v bližini povabljen na rojstni dan svoje nečakinje. Družino Budd je celo uspel pregovoriti, da svojo hčerko, takrat 10-letno Grace, pustijo, da odide z njim na rojstni dan.
Od takrat Grace nikoli več niso videli. Policija je sprožila preiskavo, vendar sta Grace in gospod Howard izginila brez sledu.
Dve leti kasneje so aretirali takrat 66-letnega Charlesa Edwarda Popea, ki naj bi bil vpleten v izginotje, vendar se je izkazalo, da je nedolžen.
Šest let po Graceinem izginotju pa je prišlo na naslov gospe Delie Budd, Graceine matere, pismo. Ker je gospa Budd bila nepismena, ji je pismo moral prebrati eden od sinov.
Pismo
POZOR! Vsebina pisma je grozljiva in ni primerna za občutljive ljudi.
"Draga gospa Budd,
Leta 1894 je moj prijatelj, kapitan John Davies na parniku Tacoma odplul iz San Francisca v Hong Kong, Kitajska. Ko so prispeli tja, se je izkrcal s še dvema prijateljema in skupaj so se ga napili. Ko so se hoteli vrniti na ladjo, te ni bilo več.
V tem času je na Kitajskem vladal lakota. Za funt mesa si moral odšteti od 1 do 3 dolarje. In trpljenje revnih je bilo tako veliko, da so mnogi prodajali svoje otroke mesarjem, da so jih razrezali. Fant ali dekle, mlajša od 14 let, na ulicah nista bila varna. Lahko si šel v katerokoli mesnico in naročil zrezke ali meso za golaž. Mesar bi prinesel golo telo fantka ali punčke in lahko si pokazal, kateri del bi želel. Najbolj zaželene in najbolj drage so bile njihove zadnjice.
John mi je povedal, da je na Kitajskem bil tako dolgo, da se je navadil jesti človeško meso. Ko se je uspel vrniti v New York, je ugrabil dva dečka, stara 7 in 11 let. Odpeljal ju je k sebi domov, ju slekel do golega in zvezal, ter zažgal vsa njuna oblačila. V naslednjih dneh ju je večkrat namlatil po zadnjici, da bi njuno meso bilo mehko in nežno. Najprej je ubil 11-letnika, ker je imel večjo rit in seveda največ mesa na njej. Skuhal, spekel ali ocvrl je vsak kos njegovega telesa, razen glave, kosti in črevesja. Mlajši deček je bil na vrsti naslednji. Takrat je živel na 100-ti ulici, številka 409.
Tolikokrat mi je pravil o tem, kako dobro je človeško meso, da sem se odločil, da ga poskusim tudi sam.
V nedeljo, 3. junija 1928 sem vas poklical in vam prinesel sir in jagode. Imeli smo kosilo. Grace je sedela v mojem krilu in me večkrat poljubila. Odločil sem se, da jo bom pojedel in si izmislil, da jo bom odpeljal na zabavo. Rekli ste, da lahko gre. Odpeljal sem jo v prazno hišo v Westchesterju, ki sem jo izbral že pred tem. Ko sva prišla, sem ji rekel, naj počaka zunaj. Sam pa sem vstopil in se slekel do golega. Vedel sem, da bo drugače njena kri na mojih oblačilih.
Ko sem bil pripravljen, sem stopil k oknu in jo poklical. Potem sem se skril v omaro in tam počakal, dokler ni stopila v sobo. Ko me je zagledala golega, je začela jokati in hotela pobegniti. Zgrabil sem jo, ona pa je rekla, da me bo zatožila mami. Potem sem jo slekel. Kako je brcala, grizla in praskala. Zadavil sem jo in potem razrezal na majhne koščke, da bi meso lahko odnesel domov, ga skuhal in pojedel.
Kako sladka je bila njena ritka, pečena v pečici. Jedel sem jo 9 dni. Nisem je po***al, čeprav bi jo lahko, če bi to hotel. Umrla je devica."
Grozljiva razkritja
Grozljivo pismo so Buddovi posredovali policiji, ki ga je preučila, in na podlagi znaka in imena nekega podjetja na kuverti prišla do naslova, za katerega se je izkazalo, da je na njem živel Albert Fish. Fisha so aretirali in ob aretaciji se je poskušal braniti z britvijo, vendar so ga obvladali in odpeljali na policijsko postajo.
Na zaslišanju Fish ni zanikal, da je umoril Grace Budd, povedal pa je, da je najprej hotel umoriti Edwarda, vendar si je premislil, ko je srečal Grace.
V nadaljevanju pa so prišla na dan še druga grozodejstva. Izkazalo se je, da je Fish bil serijski morilec, ugrabitelj in kanibal.
Sam se je sicer "hvalil", da je "imel po enega otroka v vsaki ameriški zvezni državi". V preiskavi je priznal umore treh otrok, poleg Grace še dveh dečkov, sumijo pa, da je kriv smrti še vsaj petih otrok. Vsi so umrli na grozovit način, Fish pa se je nad njihovimi trupli tudi izživljal.
Preiskava je tudi razkrila dolgo zgodovino Fishevih kriminalnih dejanj, ki so se začela že v njegovi mladosti, ko je iznakazil nekega svojega prijatelja - odrezal mu je pol spolovila - in obiskov psihiatričnih ustanov.
Izkazalo se je namreč tudi, da je Fish hud duševni bolnik, ki je bil rojen v družini z dolgo zgodovino duševnih bolezni. Kot otroka ga je mati za nekaj let pustila v sirotišnici, ker zanj ni mogla skrbeti, tam pa so Fisha pogosto zlorabljali in mučili. Pri dvajsetih je postal tudi prostitut in je pogosto posiljeval mlade fantke. Z nadlegovanjem otrok je nadaljeval tudi kasneje, ko se je poročil in sam imel kar šest otrok - vendar njim nikoli ni storil nič žalega - vsaj ne v fizičnem smislu. Jih je pa pogosto silil, da so ga "kaznovali" in s palico udarjali po zadnji plati, in ker je bil obseden s kanibalizmom, jim je za večerjo pogosto dajal surovo meso. Sicer je otroke vzgajal sam, saj ga je žena po nekaj letih zapustila.
Izkazalo se je tudi, da je Fish imel pogoste slišne halucinacije, v katerih sta mu Bog ali pa Sv. Janez Krstnik govorila, kaj naj stori.
Bil je tudi nagnjen k samopoškodovanju in ko so naredili rentgenski posnetek njegovega trebuha, so v podkožju in mišicah odkrili 29 igel, ki si jih je zaril v telo.
Zadoščenje pravici
Na sojenju niso mogli dokazati resničnosti vseh navedb iz grozljivega pisma družini Budd. Tako ni znano, kdo naj bi bil njegov prijatelj in ali je zgodba iz Kitajske resnična. Prav tako ni bilo mogoče dokazati, da je Fish Grace v resnici pojedel, saj njenih ostankov niso našli.
Kljub temu, da porotniki niso dvomili, da je Fish duševni bolnik, so ga vseeno obsodili na smrt, saj so menili, da bo le tako pravici zadoščeno.
Fisha so usmrtili na električnem stolu, 16. januarja 1936.
Njegov zagovornik je po usmrtitvi povedal, da mu je Fish predal svojo "poslednjo izpoved", ki jo je napisal nekaj ur pred smrtjo.
Ko so novinarji pritiskali nanj, naj razkrije njeno vsebino, je zagovornik to zavrnil, rekoč: "Tega nikoli nikomur ne bom pokazal. To so nabolj umazane in obscene stvari, kar sem jih kdajkoli prebral."
Fisha se je v časopisih prijelo ime "Brooklynski vampir", "Sivi mož" in "Volkodlak iz Wysterie".
O njem so posneli tudi dokumentarec in igrani film z naslovom "Sivi mož" ("The Gray Man" - 2007)
