Leta 1899 je Nikola Tesla preizkušal svoj na novo izumljeni oddajnik, s katerim bi lahko zaznaval nevihte, oddaljene tudi do 1.000 kilometrov. Nenadoma je zaznal signale, ki jih ni mogel pripisati nobenemu znanemu viru.
"Takrat je mislil, da je priča 'pozdravom iz drugega planeta'," pravi Tim R. Swartz, sicer biograf Nikole Tesle, v knjigi, ki jo je naslovil: "Izgubljeni dokumenti Nikole Tesle".
Kot je znano, je vso Teslino dokumentacijo po njegovi smrti zaplenila ameriška vojska, vendar avtor trdi, da se je dokopal do nekaterih njegovih zasebnih pisem na dražbi leta 1976.
"Prepričan, da je pri poskusih naletel na nezemeljsko komunikacijo, si je Tesla prizadeval še izboljšati svojo napravo," je v enem od intervjujev povedal Swartz. "Prišel je celo tako daleč, da je trdil, da sliši glasove, o čemer je pisal v svojih zapiskih. In čeprav jezika ni razumel, je menil, da razume, za kaj gre - za pogovor med dvema stranema."
Sam Tesla je v intervjuju, ki ga je leta 1901 dal reviji "Colliers Weekly" dejal:
"Ko sem razvijal svoje naprave za proizvodnjo močnih električnih tokov, sem izboljšal tudi načine za zaznavanje manjših elektromagnetnih motenj. Ena od zanimivih stvari je bilo odkritje naprave, ki je lahko zaznala nevihte, oddaljene več sto kilometrov, njihovo smer in hitrost ter seveda oddaljenost. Počutil sem se, kot da sem priča rojstvu novega znanja ali razkritju velike resnice. ...
Pri delu s to napravo sem zaznal te skrivnostne efekte, ki so v meni zbudili nenavaden interes. Najprej sem bil zelo prestrašen, ker je v njih bilo nekaj skrivnostnega, če ne že nadnaravnega. Vendar na začetku nisem pomislil na to, da bi lahko te signale lahko kontroliralo inteligentno življenje.
Signali so bili periodični in zelo čisti, tako da jih nisem mogel povezati z naravnim virom, kot so sončne preturberance, severni sij ali zemeljski električni tokovi. Prav tako niso bili plod atmosferske elektrike, kajti moje naprave so bile narejene tako, da jih te ne bi motile.
Čeprav v tistem času nisem mogel razumeti pomena teh signalov, pa je bilo o njih nemogoče misliti, kot da so popolnoma naključni. V meni je naraščal občutek, da sem prvi, ki sliši pozdrav enega planeta drugemu. Za temi signali je bil namen."
Iz tega in drugih dokumentov je moč razbrati, da je Nikola Tesla verjel v nezemeljsko življenje in da nezemeljske civilizacije iščejo načine, kako bi lahko med seboj komunicirale (navsezadnje to počnemo tudi mi).
V tistem času je veljalo mišljenje, da če v Vesolju obstaja inteligentno življenje, je to verjetno na Marsu. Zato je Tesla verjel, da signali prihajajo od tam. Danes vemo, da na rdečem planetu ni nobene civilizacije, tudi življenje na njem zelo verjetno ne obstaja, če pa že, pa skoraj zagotovo ne pošilja meplanetarnih sporočil - vsaj ne takšnih, ki bi jih lahko zaznali ali razumeli.
Kaj je Tesla v resnici odkril ali slišal, tako ostaja neznanka. Morda bodo skrivnost nekoč odkrili dokumenti, ki jih še vedno kot "tajno" skriva ameriška vojska.
