V brazilskem zalivu Guanabara vsak dan na obalo priplava kup šare. Kar pa je leta 1982 tam našel arheolog Robert Marx, zagotovo ne spada v to kategorijo. Pod vodo, na delu morskega dna v velikosti treh teniških igrišč, oddaljenih kar 25 kilometrov od obale, so ležali ostanki približno 200 rimskih amfor. Nekaj izmed njih je bilo popolnoma nedotaknjenih. Po mnenju Marxa, poklicnega lovca na zaklade, gre za amfore z dvema ročajema, ki so jih v tretjem stoletju uporabljali za prevoz blaga, kot so žita, voda in vino. A kako so prišli v Brazilijo?! Prvi Evropejci so namreč to območje dosegli šele leta 1500.
Rimljani, ki so trgovali predvsem v sredozemskih pristaniških mestih in na Bližnjem vzhodu, so imeli zelo malo interesa, da bi vlagali v ladje sposobne prečkati ocean. Znano pa je, da so pluli do Indije. Možno je, da se je neizkušen navigator izgubil v nevihti ali da so se nezadovoljni delavci na ladji uprli in jo usmerili proti zahodu?
Uganke mogoče ne bomo nikoli razvozlali, če ne bomo našli več dokazov. Brazilija pa je leta 1983, hitro po najdbi, zaprla zaliv, da bi "izvedla nadaljnje raziskave" in "preprečila, da bi najdišče ropali" - od takrat pa območje le skriva in preprečuje vsakršen dostop. Marx trdi, da vlada ni želela raziskovati tega območja, saj bi najdba rimskih artefaktov bila v nasprotju z uradno zgodovino Brazilije, ki navaja, da so bili Portugalci prvi Evropejci, ki so pripluli na to območje.
Avtor številnih knjig in člankov o zgodnjem raziskovanju sveta in morski arheologiji, meni, da so amfore v Brazilijo prispele na rimski ladji, ki je bila “odpihnjena” s poti. Ta se je morda zasidrala ob Riu, nato pa jo je nevihta pregnala na greben blizu mesta, kjer zdaj ležijo amfore. Po Marxovem mnenju je priplula ladja še nosila živo posadko, saj bi le tako lahko pristala prav v pristanišču - ne gre torej za naključni brodolom ladje brez posadke. Nekateri celo trdijo, da je takih ladijskih razbitin v zalivu Guanabara okrog 100. Kje leži resnica? Žal zaenkrat še 100 metrov pod morsko gladino.