Zveni kot začetek dobre grozljivke, a gre za povsem resničen pojav. Žrtve so se znašle v nepojasnjenem “zamrznjenem” stanju, njihova nepremična telesa pa so postala zapor za njihov um.
Encephalitis lethargica (tudi EL), imenovana tudi “spalna bolezen” (ki je ne smemo enačiti z boleznijo, ki jo prenaša muha cece), se je takrat prvič pojavila v Evropi in se hitro razširila po vsem svetu. Vse znake prave epidemije je dosegala v Severni Ameriki, Evropi in Indiji že do leta 1919. Približno tretjina prizadetih zaradi te bolezni je umrla. Skoraj polovica preživelih pa se je znašla v stanju, ki jim je preprečilo vsakršno interakcijo z zunanjim svetom, čeprav so bili popolnoma zavestni. Občasno so bili sposobni izgovoriti par besed, se nasmejati in premikati oči, v glavnem pa so bili videti kot pravi “živi kipi,” ki so ždeli popolnoma negibni več ur, dni, tednov ali celo let.
Vzrok za njihovo stanje ni znan. Ena teorija ugiba, da je za stanje bilo krivo vnetje možganov, ki ga je sprožil redek sev streptokokov - bakterij, ki vsako leto povzročijo nemalo vnetih grl. Nekateri znanstveniki domnevajo, da so bakterije mutirale in povzročile, da imunski sistem napade možgane, žrtev pa pusti nemočno.
Nič od zgoraj naštetega pa ne pojasni dejstva, da je bolezen izginila le, da bi se občasno pojavila, pa naj bo to v Evropi v petdesetih letih prejšnjega stoletja ali na Kitajskem pred desetimi leti, ko je bila 12-letna deklica zaradi te bolezni pet tednov nepremična v bolnišnici.
Ali so ti redki pojavi nova normalnost ali so znak, da se lahko spalna bolezen kadarkoli vrne s polno paro, ni znano. Analiza, ki so jo leta 2004 izvedli na podlagi 20 pacientov s simptomi, ki so zelo podobni tej bolezni, je zaključila, da karkoli že povzroča to bolezen, je še vedno razširjeno po svetu. Spalna bolezen tako ostaja tema najhujših nočnih mor, ki lahko kadarkoli postanejo realnost.
To vrsto spalne bolezni sta prvič opisala nevrolog Constantin von Economo in patolog Jean-René Cruchet leta 1917. Med leti 1915 in 1926 je povzročila več kot 500.000 smrti. Kljub mnogim študijam in zgodovinskim zapisom, ostaja vzrok bolezni neznan in velja za eno največjih medicinskih ugank 20. stoletja.
