Tako kot pri ljudeh, samci delfinov pokličejo na pomoč svoje prijatelje, kadar se odpravijo na "akcijo" - pri delfinih je to ponavadi napad na drugo jato ali ugrabljanje samic.
Raziskovalci že dolgo vedo, da se moški delfini družijo med sabo v skupinah. Te skupine so jedrne enote delfinske "moške združbe". Samci namreč ostajajo skupaj celo življenje, tudi po 40 let, pravi Stephanie King, biologinja, ki preučuje obnašanje živali, iz univerze v Bristolu.
Ponavadi samci delfinov oblikujejo tri vrste zavezništev. Primarno zavezništvo sestavlja skupina dveh ali treh samcev. Te male skupine ponavadi iščejo primerne samice, godne za razplod ali pa so skupaj zaradi zabave. Sekundarno zavezništvo sklepajo za obrambo pred delfini iz drugih jat, ki bi jim radi prevzeli samice ali hrano. V tem primeru oblikujejo skupine, ki imajo največ 14 članov. Če gre za večjo sovražno jato, pa se skupine iz sekundarnih zavezništev včasih združujejo v še večje skupine in tvorijo terciarno zavezništvo.
Raziskovalci so ugotovili, da se v primarnem zavezništvu partnerji pogosto menjajo, medtem ko sekundarna zavezništva ostajajo trajna, dolga tudi po več desetletij. Toda kako delfini vedo, kdo so njihovi stalni zavezniki?
Raziskave so potrdile, da se delfini zberejo tako, da se pokličejo po "imenih". Seveda delfin ne zakliče: "Hej Jože, pridi!", pač pa zažvižga "podpisni žvižg" delfina, za katerega želi, da se mu pridruži.
Vsi delfini se ob rojstvu od matere naučijo žvižg, ki je unikaten, in si za zapomnijo za celo življenje, nekako tako, kot mi dobimo ime. Ta žvižg so raziskovalci poimenovali "podpisni žvižg".
Študija, ki so jo opravili raziskovalci škotske univerze St. Andrews pa je pokazala, da si ta unikatni žvižg zapomnijo tudi njihovi kolegi, s katerimi se družijo ali pa so sodelovali, in jih v primeru potrebe z njim pokličejo na pomoč .
Zanimivo pa je, da so raziskave pokazale, da delfini najmočneje reagirajo na klic svojih kolegov iz sekundarnega zavezništva, torej tistega, ki ga tvorijo za obrambo pred napadom drugih delfinov, in ne primarnega, ki je zgolj "prijateljsko".
"To je bilo za nas nekaj presenetljivega," je za revijo Science povedala vodja raziskovalcev, Stephanie King. "V 90-ih odstotkih poskusov, v katerih smo delfinom predvajali podpisne žvižge njihovih kolegov iz jate, so takoj reagirali na tiste, ki so pripadali kolegom iz sekundarnega zavezništva."
To kaže, meni Kingova, da delfini poznajo koncept "članstva v skupini", podobno kot ljudje, ki pa temelji na tem, koliko je član prispeval k skupini, ne pa toliko na tem, kako dobri prijatelji so."
