Junija 1936 (po nekaterih virih 1934) sta Max Hahn in njegova žena Emma, iz Londona v Teksasu na sprehodu opazila kamen iz katerega je štrlelo nekaj lesenega. Nenavadno reč sta pobrala in odnesla domov. Tam je kot posebnost ležal doma na polici več let, potem pa je njun sin nekega dne iz radovednosti kamen razklal z dletom in kladivom.
Na njegovo veliko presenečenje je v kamnu naletel na nekakšno prastaro kovinsko kladivo. Zakonca Hahn sta najdbo pokazala arheologom, ki so jo preiskali in ugotovili, da je kamnina, ki je obdajala kladivo stara 400 milijonov let - iz geološkega obdobja, imenovanega Ordovicij, ki sega v čas pred dinozavri.
Nekateri so sicer v starost kamnine dvomili, vendar pa je še večje presenečenje prineslo ocenjevanje starosti kladiva samega. Bilo naj bi staro več kot 500 milijonov let, saj naj bi se njegov leseni ročaj zaradi starosti, po mnenju takratnih arheologov, že začel spreminjati v premog. Kovinski del kladiva (glava) je iz zelo čistega, 96-odstotnega železa, s primesmi klora in žvepla, in od najdbe ni začel rjaveti, kar pa je verjetno posledica tega, da ga hranijo na suhem prostoru.
Kladivo je razstavljeno v Muzeju dokazov kreacionizma, v Glen Roseu v Teksasu in so ga poimenovali "Londonsko kladivo". Nenavadno najdbo je namreč leta 1983 odkupil Američan Carl Baugh, ki verjame v kreacionizem (teorijo, po kateri je Bog ustvaril Vesolje in Zemljo tako, kot je napisano v Bibliji), in jo razglasil za dokaz, da gre za predmet, ki prihaja iz obdobja pred biblijskim svetovnim potopom. Takrat naj bi, po njegovi razlagi, Zemljo naseljevali Velikani, ki so kladivo tudi izdelali. Čistost železa v glavi je namreč večja kot čistost katerekoli železne rude in tako čistega železa ni mogoče pridobiti brez tehnologije.
Drugi, ki so si ogledali kladivo, so sicer ugotovili, da je po izgledu podobno kladivu, kakršne so v 19. stoletju uporabljali ameriški rudarji.
Edina možna znanstvena razlaga za to, da so izmerili tako visoko starost kladiva je, da je ležalo na kamnini, ki je visoko topljiva (kot je apnenec) in je začela okoli njega ustvarjati oblogo, kakršno kamnine v relativno kratkem času naredijo pri fosilih. Starost kamna, ki obkroža fosil (ali v tem primeru kladivo) namreč ne pove nič o starosti tistega, kar najdejo v njem, čeprav je oboje dostikrat, ne pa vedno, povezano.
So pa v delu kamna našli tudi fosilizirano školjko, ki je sicer niso raziskali, je pa po izgledu školjka, ki sodi v danes živečo vrsto. Lastniki muzeja, kjer je kamen razstavljen, namreč ponovne in sodobne znanstvene raziskave ne dovolijo.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
