Takoj po osamosvojitvi, v času Demosove vlade, Slovenija na Evroviziji ni nastopala, ker je imel takratni premier Lojze Peterle pač druge prioritete. Na tem uglednem glasbenem tekmovanju naši kandidati prepevajo od leta 1993, se je pa slovenska beseda z velikega odra prvič zaslišala že leta 1966, ko je Jugoslavijo na izboru predstavljala skladba Mojmirja Sepeta Brez besed, v izvedbi Kranjčanke Berte Ambrož.
Kakorkoli. Janez Drnovšek, ki nam je vladal od maja 1992 do junija 2000 pa od novembra 2000 do decembra 2002, je na Evroviziji nanizal osem nastopov in postavil mejnike, ki jih do danes še nismo presegli. Zastopali so ga 1xBand, dvakrat Darja Švajger, Regina, Tanja Ribič, Vili Resnik, Nuša Derenda in Sestre. Švajgerjeva je na svojem prvem evrovizijskem nastopu, leta 1995, s skladbo Prisluhni mi zasedla sedmo mesto. Njen uspeh je leta 2001 ponovila Nuša Derenda s skladbo Energy, uvrstitvi pa veljata za najboljši slovenski na tem uglednem tekmovanju. Dobro se je leta 1997 odrezala tudi Ribičeva s skladbo Zbudi se, in sicer je osvojila deseto mesto.
Bajuku zmanjkalo časa, Sestre hit leta 2002
Za izjemno zanimanje tujine so leta 2002 poskrbele Sestre, ki so z danes že ponarodelo skladbo Samo ljubezen pristale v zlati sredini, na 13. mestu. Od decembra 2002 do decembra 2004 nam je vladal Anton Rop. Na Evrosongu sta ga zastopala Karmen Stavec in Duo Platin. Stavčeva je leta 2003 s skladbo Na na na zasedla 21. mesto, Duo Platin pa je leta 2004 ostal brez finala, ki so ga takrat na tem tekmovanju šele uvedli. V zlati dobi LDS se je za nekaj mesecev nekako do oblasti dokopal tudi Andrej Bajuk iz nasprotnega, katoliškega tabora, ki pa svojega ansambla na Pesem Evrovizije ni uspel poslati.
Janša prodrl samo s Cvetom z juga
Od decembra 2004 do novembra 2008 nam prvič vladal Janez Janša, ki je za Evrovizijo angažiral Omarja Naberja, Anžeja Dežana, Alenko Gotar in Rebeko Dremelj. Naber, Dežan in Dremljeva so ostali brez finala, Gotarjeva pa se je leta 2007 v finalu s skladbo Cvet z juga uvrstila na 15. mestu. Od novembra 2008 do februarja 2012 je položaj predsednika vlade zasedal aktualni predsednik države Borut Pahor. Na Evroviziji so ga zastopali Quartissimo & Martina M., Ansambel Roka Žlindre & Kalamari in Maja Keuc. V finale se je leta 2011 uspelo uvrstiti Keučevi, osvojila je 13. mesto. Janša nam je drugič vladal od februarja 2012 do marca 2013, na Evroviziji je zanj leta 2012 prepevala Eva Boto s skladbo Verjamem, ki pa je ostala brez finala.
Stoodstotni Šarec, polovični Cerar
Od marca 2013 do septembra 2014 je položaj predsednice vlade prvič v slovenski zgodovini zasedla ženska, Alenka Bratušek. Na Evroviziji sta jo zastopali ženski, Hannah Mancini in Tinkara Kovač; prva je ostala brez finala, druga je leta 2014 v finalu zasedla 24. mesto. Od septembra 2014 do septembra 2018 je vladal Miro Cerar. Zanj so na Evroviziji prepevali Maraaya, ManuElla, Omar Naber in Lea Sirk. V finale sta se uvrstila Maraaya (leta 2015, 14. mesto) in Sirkova (leta 2018, 22. mesto). Marjana Šarca, ki je vladal od septembra 2018 do marca 2020, sta na Evroviziji leta 2019 zastopala Zala & Gašper, ki sta v finalu zasedla 15. mesto. Letos Janša, v času tretje republike, z Ano Soklič ni dosegel finala.
»Zmagali« pred osamosvojitvijo
Na kratko: v času vladavine Drnovška format tega uglednega glasbenega tekmovanja ni poznal finala, smo pa takrat Slovenci dosegli zgodovinski uvrstitvi: sedmo mesto leta 1995 z Darjo Švajger in leta 2001 z Nušo Derenda. Rop si je za finale brez uspeha prizadeval enkrat. Bajuk za Evrovizijo ni imel časa. Janšo so zastopali šestkrat, v finale zmore enkrat, zasede 15. mesto. Pahorja zastopajo trikrat, v finalu je enkrat, pristane na 15. mestu. Bratuškovo sta zastopali dve kandidatki, enkrat je bila finalistka, zasede 24. mesto. Cerarja so zastopali štirikrat, v finale je prilezel dvakrat, najboljši je bil na 14. mestu. Stoodstotni izkupiček ima le Šarec; en nastop, en finale, 15. mesto. V vsej evrovizijski zgodovini Slovenija še ni osvojila zmage, so pa nekakšno zmagoslavje morda občutili člani skupine Pepel in kri, ki so leta 1990 v Zagrebu spremljali italijanskega predstavnika Tota Cotugna, ki je slavil s pesmijo Insieme.
