Visoko nad nami stalno kroži vsaj 500.000 večjih ali manjših objektov, ki jih je ustvaril človek. Nekateri število ocenjujejo na 700.000, drugi celo do milijona. Več kot 21.000 jih je večjih od 10 centimetrov. In ti objekti predstavljajo resno nevarnost za potovanja v Vesolje v prihodnosti, pa tudi za življenje na Zemlji. Veliko od teh je ostankov trčenj med vesoljskimi sateliti, ki jih človek pošilja v orbito že skoraj 70 let.
Trenutno okoli Zemlje kroži nad 1.800 umetnih satelitov, v vesolje pa pošiljamo vedno nove, v vedno večjem številu (pomislite samo na Starlinkove satelite, ki jih lahko gledamo, kako v "gosjem redu" potujejo čez nebo - o čemer smo že pisali). Vendar so to le delujoči sateliti. Poleg teh je v orbiti še 2.600 takih, ki ne delujejo več. Vsaj 30 od teh je takih, ki so ali pa so bili na nuklearni pogon in še vedno vsebujejo radioaktivne snovi ali pa so jih celo izpustili v vesolje in zdaj krožijo visoko nad nami.
V nadaljevanju vam predstavljamo listo 10-ih objektov v Zemljini orbiti, ki nas lahko skrbijo iz različnih vzrokov.
TIANGONG - 1
Tiangong-1 je bila poskusna vesoljska postaja, ki jo je Kitajska poslala v vesolje pred desetimi leti, da bi z njo preizkušali vplive bivanja v vesolju na človeka in vadili pristajanje z drugimi plovili. Prvotno naj bi njena misija trajala dve leti, potem pa so jo najprej podaljšali in na koncu opustili, ker so nadzorniki sporočili, da nad njo nimajo več nadzora.
Tiangong-1 je lahko gostila dva astronavta, tehtala pa je 8,5 tone. Podobno kot letošnja raketa je tudi ta postaja leta 2018 padla proti Zemlji, pri čemer vsi njeni deli niso zgoreli. Na srečo pa tudi takrat niso poročali o škodi.
SNAP-10-A
Satelit so v Vesolje poslale ZDA leta 1965 kot edini satelit z nuklearnim, fisijskim reaktorjem. Satelit je lahko proizvedel 500 Wattov električne moči, njegov namen pa je bil opazovati, kako se fisijski reaktorji obnašajo v Vesolju. Reaktor je deloval le 43 dni, satelit pa je začel po dobrih 10-ih letih razpadati in nastalo je vsaj 50 kosov. Pri zem je skoraj zagotovo nekaj radioaktivnih delov ušlo v okolico. Trenutno reaktor kroži okoli Zemlje, oddaljen okoli 1.000 kilometrov od površja in naj bi tam ostal naslednjih 4.000 let - če mu seveda pot ne prekriža kakšen drug objekt in to dobo skrajša.
KOSMOS-1818
Izstrelila ga je Sovjetska zveza leta 1987 in je bil namenjen vojškemu opazovanju oceanov. Tudi ta satelit je imel za delovanje jedrski reaktor, ki je deloval le pet mesecev. Ker je nekaj let pred tem podoben satelit padel na Zemljo in z radioaktivnimi snovmi onesnažil dele Kanade, so tega poslali na višjo orbito. Vendar pa ta pomeni tudi večjo možnost za trčenje z drugimi objekti. Vsako tako trčenje bi lahko pospešilo padanje radioaktivnih delov na Zemljo. Nekaj takih delov satelita Kosmos-1818 še namreč vedno kroži okoli našega planeta.
KOSMOS-1867
Ta satelit je "sestrski" satelit prej omenjenega in ga je istega leta v Vesolje izstrelila Sovjetska zveza. Imel je podobno nalogo kot Kosmos-1818 in je deloval 11 mesecev.
Ker je krožil okoli Zemlje na visoki orbiti, je k njegovemu koncu prispevalo segrevanje s Sonca. Zaradi tega so počile hladilne cevi jedrskega reaktorja in v okolico je ušel tekoči radioaktivni material.
KOSMOS-1900
Izstreljen iz Sovjetske zveze leta 1987 je ta satelit bil "začaran" že od začetka, saj ni dosegel predvidene višine. Še pred letom 1995 je ameriška Nasa potrdila, da oblak tekoče radioaktivne snovi, ki so ga zaznali v Zemljini orbiti izvira iz Kosmosa-1900. Do puščanja snovi naj bi prišlo zaradi trčenja z drugim satelitom.
POLJE "VESOLJSKIH SMETI"
Pri trčenjih satelitov nastane veliko večjih ali manjših kosov, ki sedaj sestavljajo velikansko "polje", ki kroži okoli Zemlje. To polje je morebiti še nevarnejše od posameznih satelitov, saj povečuje možnost množičnega trčenja.
Leta 2009 sta na primer trčila satelita Iridium 33 in Kosmos 2251 s hitrostjo 42.000 km/h približno 800 km nad zemeljskim površjem (nizka orbita) in bila pri tem uničena. Tako je namesto dveh velikih nastalo okoli 1.000 predmetov, večjih od 10 cm, ki sedaj ogrožajo druge satelite. Poleg teh je tam tudi na stotine manjših predmetov, ki pa so prav tako nevarni, saj krožijo okoli Zemlje z veliko hitrostjo.
"ČRNI VITEZ"
Fotografija neznanega objekta je pred časom sprožila množico teorij zarote, kaj neki to je. Nekateri trdijo, da gre za 13.000 let staro nezemeljsko vesoljsko ladjo, ki izvira iz ozvezdja Epsilon Bootis, in ki naj bi jo leta 1899 odkril Nikola Tesla. Medtem NASA trdi, da gre za ostanek toplotne zaščite, ki je "ušla" astronavtom pri vesoljskem sprehodu.
MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA - ISS
ISS sicer ne predstavlja (vsaj trenutno) resne nevarnosti, vendar pa ostaja eden najbolj nevarnih objektov zaradi svoje velikosti. Trčenje s kakšnim drugim predmetom bi namreč povzročilo katastrofo, saj bi nastalo "morje" novih vesoljskih smeti, ki bi lahko povzročile kaskado novih trkov, ki bi povzročili nastanek novih smeti, ki bi povzročile nove trke, ...
V nekaj letih bi tako lahko nastalo toliko objektov, da bi bila potovanja v Vesolje nemogoča za več generacij.
Postaja pa je nevarna tudi za astronavte, ki na njej bivajo. Že doslej so zabeležili težave z generatorji kisika, odstranjevalci ogljikovega dioksida, osrednjim računalnikom in sistemi za energijo, odlomljenimi solarnimi celicami itd. Če bi se kateri od teh dogodkov sprevrgel v katastrofo, bi ISS kmalu postala nevarnost za nas na Zemlji, kamor bi lahko padla, pred tem pa trčila še z drugimi sateliti ali množico drugih objektov.
HUBBLOV TELESKOP
Čeprav ni tako velik kot ISS, je Hubblov satelit eden največjih objektov v orbiti in je nevaren predvsem zaradi možnega trčenja z drugimi objekti. Trenutno teleskop ni pod nadzorom in počasi pada proti Zemlji. Ker je zgrajen iz zelo trdih materialov, ti najverjetneje med padcem ne bodo zgoreli v atmosferi. Tako bodo na Zemljo zelo verjetno padli večji kosi teleskopa. To se lahko zgodi že v kratkem ali vsaj do leta 2040.
ENVISAT
Envisat je velik satelit, ki ga je Evropska vesoljska agencija poslala v Vesolje leta 2002 za opazovanje zemeljskega okolja in površja. Čeprav je deloval pet let več kot je bilo sprva predvideno, so nadzorniki stik z njim izgubili leta 2012 in danes predstavlja največjo nevarnost za t.i. Kesslerjev sindrom, kaskadno oz. verižno reakcijo trčenj v Vesolju. Glede na njegovo maso (8.200 kg) bi vsako trčenje pomenilo katastrofo, ki bi povzročilo nastanek novega polja "vesoljskih smeti", ki bi jih bilo skoraj nemogoče očistiti.
Sicer pričakujejo, da bo satelit krožil okoli Zemlje še vsaj 150 let, preden bo padel na Zemljo. Zaradi nevarnosti pa strokovnjaki vseeno razmišljajo tudi o tem, da bi naredili posebno vesoljsko plovilo, ki bi Envisat varno odstranilo iz orbite.
