Gospod Jurša, kako bi opisali trenutno stanje v parlamentu? Ima vladna koalicija večino ali ne? Kdo je opozicija, kdo koalicija in kje je Desus?
Vladna koalicija v parlamentu nima večine. Če seštejemo glasove, ki jih ima glede na koalicijsko pogodbo, ima 38 glasov. Na drugi strani opozicija prav tako ne dosega 46 glasov, ker imamo dve vrsti opozicije. Eno je leva oziroma opozicija KUL, kot jo še vedno imenujem, saj tako najbolje vemo, za katere stranke gre. Potem smo tu mi in Nacionalna stranka Zmaga Jelinčiča Plemenitega, ki je podpisala z vlado dogovor, in so nekakšna pogodbena opozicija. Torej imam celo tri vrste opozicije. Želimo biti zmerna konstruktivna opozicija, in s to zmernostjo poskušamo slediti interesom stranke ter biti zvesti njenemu programu, in seveda s tem tudi programom poslanske skupine.
Opaziti je, da se v zadnjem času večkrat vzdržite glasovanja ali pa na sejah niste prisotni. Zakaj?
V zadnjem obdobju sem več odsoten predvsem iz zdravstvenih razlogov, zato sem mogoče res več manjkal. Glasovanja pa se vzdržim pri vprašanjih, pri katerih ne morem presoditi, ali je zadevo vredno podpreti ali ne.
Raziskave javnega mnenja kažejo velik padec podpore stranki. Kdo je po vaše odgovoren za to?
Padcu podpore sledimo in si seveda želimo ta trend obrniti. Imamo dobro postavljeno strukturo stranke in se nam lahko, če bomo izvolili vodstvo, ki bo imelo zaupanje celotnega članstva ali pa večine članov stranke, stvari hitro obrnejo v pozitivno smer. Vsaka reklama, tudi slaba, je za nekaj dobra. Res pa je, da to, kar se je dogajalo in se še dogaja, stranki ni ravno koristilo.
Menite, da bi radikalen odmik od politike trenutne vlade lahko prinesel boljše rezultate?
Za določeno skupino zagotovo. Ne pa za vse. Zelo moramo paziti, kaj nas vodi pri raznih odločitvah. Nas vodi izključno tisto, kar je zapisano v programu stranke. Nekatere stvari pa so zapisane tudi v koalicijski pogodbi, ki za nas sicer ne velja več, ampak želimo nekaterim stvarem kljub temu slediti. Politika je na neki način daj-dam. V kolikor pričakuješ podporo in slediš svojim ciljem, je realno, da tudi na drugi strani od tebe nekdo nekaj zahteva. Tisti, ki politiko spremlja iz dnevne sobe, ima lahko občutek, da gre pri vsem dobrem, kar je bilo v zadnjem mandatu storjenega za upokojence, zgolj za dosežke vlade. Ampak tudi mi smo bili v vladi, in tisto, kar se je na tem področju doseglo, se je doseglo s skupnimi močmi. Seveda ima največja stranka največjo težo, a če mi, manjši, tega ne bi spodbujali, do tega morda ne bi nikoli prišlo.
Kako poteka komunikacija med vodstvom stranke in poslansko skupino? Izrečenih je bilo že veliko ostrih besed.
Morda iz naše strani niti niso bile izrečene tako hude besede. Je pa res, da si očitno nekdo parlamentarno demokracijo tolmači po svoje. Razumeti moramo, da je eno stranka, drugo pa poslanska skupina. Morali bi delovati na način, da med obema poteka dialog in se o skupnih stvareh dogovarjati. Ne moreš pa kot fizična oseba poslancem in poslankam naročati, kaj naj naredijo. Tega ne sme biti. Organ stranke mora določeno stvar sprejeti, posredovati poslanski skupini, in poslanska skupina naj bi to stvar, če se le da, upoštevala. Včasih pa se vseh teh stvari, ki jih nekdo predlaga, tudi ne da sprejeti oziroma podpreti.
Vendar vi ste se z vodstvom stranke pri določenih glasovanjih znašli na popolnoma nasprotni strani.
Če se dobro spominjam, je bilo to vprašanje izpostavljeno na enem od glasovanj, ko mene ni bilo v državnem zboru, ker sem bil odsoten zaradi zdravstvenih razlogov, dva poslanca pa sta bila na seji izvršnega odbora stranke. Potem pa se je izpostavilo vprašanje, zakaj nismo glasovali. Jaz nisem mogel, poslanca pa sta bila odsotna oziroma sta bila tam, kamor ju je povabila stranka.
Kakšen je status gospoda Polnarja? Treba je priznati, da je nenavadno, da stališča poslanske skupine predstavlja poslanec, ki ni član stranke.
Tu moram reči, da je stvar zelo zapletena. Poslovnik državnega zbora je napisan tako, da nikogar ne moreš iz poslanske skupine izključiti, lahko zgolj sam izstopi. Gospod Polnar je bil dejansko izključen iz stranke, ne želi pa izstopiti iz poslanske skupine. Zdaj pa konkretno: člani naše poslanske skupine imamo striktno razdeljena področja, na katerih delamo. Tisti, ki dela v matičnem delovnem telesu, na primer v odboru, zagotovo najbolje pozna to področje in zato predstavlja stališče poslanske skupine. In v tem primeru je gospod Polnar tisti, ki je zastopal in predstavljal stališče poslanske skupine Desus do vprašanj, povezanih s financami. On je član odbora za finance, hkrati je tudi predsednik tega odbora in član komisije za nadzor javnih financ in odbora za gospodarstvo. Priznam, to je ljudem zelo težko razložiti, je pa to dejstvo. Mi imamo svoj poslovnik, ki mora biti v skladu s poslovnikom državnega zbora.
Določila poslovnika so bila v tem mandatu že večkrat kamen spotike in predmet spora med poslanci in poslankami. Ali to kaže na to, da je nekaj narobe s poslovnikom ali s predstavniki ljudstva?
Večina poslovnika z manjšimi spremembami je bila sprejeta takoj po osamosvojitvi. Napisan je tako, kot so v tistem obdobju menili, da je prav. Vedno pa je tako, da ima pomisleke v povezavi s poslovnikom običajno opozicija, ker se boji, da se ji bodo s spremembami odvzele tudi pravice. In prav je, da morajo biti spremembe poslovnika sprejete z dvotretjinsko večino. Poslovnik se torej zelo težko spremeni, moral pa bi se. Kar pa zadeva trenutno sestavo državnega zbora, mislim, da ne potrebujete odgovora. Vse je bolj ali manj na dlani. Vse se vidi in sliši.
Kar se vidi in sliši v državnem zboru, pri velikem številu volivcev vzbuja občutek, da bi bilo bolje, če bi se ta mandat zaključil in bi se predčasno podali na volišča. Kaj menite vi?
Tu ne morem govoriti v imenu celotne poslanske skupine, lahko govorim zgolj v svojem imenu.
Če sem čisto iskren, bi si želel, da se ta mandat izteče do konca. Ostalo ga je še slabo leto. Če pa bo oblikovana večinska volja, da mandat končamo predčasno in gremo na volitve, temu ne bom nasprotoval.
Kako komentirate razpad nekaterih lokalnih odborov svoje stranke?
Nekateri govorijo, da so stranko zapustili celotni odbori. A o tem na stranki ni nikakršne dokumentacije. Izstopnih izjav na stranki ni, zato ne vemo, ali je to zgolj grožnja ali je do tega dejansko prišlo. Konkretno v primeru odbora v Radencih je takratni predsednik odbora in član sveta stranke rekel, da je stranko zapustil celoten odbor, a izstopne izjave ni nobene. Res je nekaj članov stranko zapustilo, a to se je dogajalo tudi v preteklosti. Res je več odhodov kot prihodov v stranko, moram pa reči, da imamo dobro oblikovano mrežo, saj imamo več kot 180 odborov. Tudi če presodimo, da jih 20–25 odstotkov iz različnih razlogov ne deluje, se ta zadeva lahko hitro sanira, če bo volja pri novem vodstvu, in potem stranka lahko doseže želen prag za vstop v državni zbor.
Videti je, da se kar nekaj strank trudi prevzeti vašo volilno bazo, torej upokojence. Kako jih boste zadržali?
Podpiramo vse napore, da se dela za dobro upokojencev in drugih šibkejših skupin. Vendar mora stranka to delati čez celoten mandat, in ne le obljubljati v predvolilnem času. Desus dejansko dela to, kar se zaveže v svojih predvolilnih obljubah. Politične stranke imajo v predvolilnem času polna usta obljub za upokojence, ki se najbolj zvesto udeležujejo volitev. To dejstvo prepoznava čedalje več strank. Koliko pa potem dejansko naredijo za upokojence, je drugo vprašanje. Tu lahko izpostavim pogajanja za izredno usklajevanje pokojnin v višini enega odstotka, ki niso nikamor prišla v prejšnji vladni sestavi. Takrat smo ves čas poslušali, da ni denarja, naj počakamo na višjo gospodarska rast. Mi smo to prekinili.
V smer vaše stranke je bilo s strani volivcev izrečenih veliko ostrih besed. Kako se soočate s tem?
Prejeli smo ogromno pisem, tako tistih, ki so levo politično opredeljeni, kot tistih, ki jim je bližje desna politična možnost. Dobili smo veliko pisem, izrečenih je bilo tudi ogromno grdih besed. Glede na moje izkušnje in leta, prebita v državnem zboru, moram priznati, da je to dejansko obdobje, ko je tega največ. Tega pred tem ni bilo. Zelo malo je bilo pohvalnih besed v primerjavi z grajami in kritikami. Vedno se je našel kdo, ki je bil nezadovoljen, naj bodo desno politično opredeljeni ali levo politično opredeljeni volivci. A še vedno menim, da bi Desus morala biti povezovalna sredinska stranka, saj naša stranka ni ideološka, ampak je stanovska. Našo stranko je ustanovilo društvo upokojencev v Mariboru predvsem zaradi zastopanja interesov starejše populacije.
Ste razmišljali o kandidaturi za predsednika stranke?
Mislim, da zelo dobro poznate bivšega predsednika stranke gospoda Erjavca, pa bi vam predlagal, da njega vprašate, čeprav vem, da tega ne boste storili, kaj sem mu rekel glede svoje kandidature za predsednika stranke. Nikoli, res nikoli in še enkrat nikoli nisem razmišljal, da bi bil predsednik stranke.
Znani so trije kandidati za mesto predsednika stranke. Ima kateri izmed njih tudi vašo podporo?
Iskreno in odkrito povem, da sem si želel, da bi kandidaturo vložil nekdo, ki je mlajši od mene oziroma od generacije, ki ji pripadam. Torej nekdo, ki ima idejo, voljo, željo in organizacijske sposobnosti. Taka oseba lahko največ prispeva k razvoju te stranke. Vsi trenutni kandidati pa so starejši. Da, spoštujem njihovo odločitev, da so se sploh odločili kandidirati za ta položaj. Iskreno pa še nisem razmišljal, koga bi podprl. Zagotovo pa ne tistega, ki bo vehementno govoril, da je treba poslance izključiti iz stranke. Za takega kandidata pa res ne morem dati svojega glasu, saj je očitno, da ne pozna parlamentarne demokracije. V parlamentarni demokraciji je stranka močna toliko, kolikor ima močno poslansko skupino.
V petek se je na predlog nekaterih lokalnih odborov spet razvila polemika o izključitvi poslancev iz stranke Desus. Kako gledate na tovrstne poskuse?
Obstajajo neki člani stranke, neke vrste jurišniki, ki podirajo vse pred sabo, ničesar pa ne gradijo. In s tem nam na terenu delajo veliko škodo.
Kaj bi moral volilni kongres prinesti stranki?
Konsolidacijo stranke. To je ključno. Če bo do tega prišlo, potem si lahko obetamo boljši rezultat. Če pa tega ne bo, tudi rezultata ne bo, in vemo, kaj to pomeni.
Kako bi ocenili delo aktualnega sklica državnega zbora?
Meni je retorika, ki trenutno odzvanja v državnem zboru, tuja in nikoli ne komuniciram na tak način. Nisem eden tistih, ki nenehno govorijo. Ko pa govorim, želim vedno delovati spravljivo. To mi ne uspe vedno, ker nekateri ne vidijo drugega kot lastno samopromocijo in tako vodijo politiko. Ko sem prišel v državni zbor, mi je prvi dan eden od dolgoletnih poslancev rekel nekako takole: danes se začne spopad za naslednje državnozborske volitve, in s tem mi je povedal vse. Takšnemu nivoju komunikacije, kot smo mu priča zdaj, nismo bili še nikoli. In to se kaže tudi med državljankami in državljani. Zaupanje v politiko in politike pada. K temu pa seveda ne prinese nič dobrega dodatno hujskanje posameznikov iz levega ali desnega političnega pola. Ti posamezniki se ne zavedajo, da ob naslednji sestavi državnega zbora morda ravno oni ne bodo dosegli zahtev, ki jih trenutno postavljajo. Za nekatere lahko to brez dvoma trdimo, saj so s svojim odstopom in strahom pred soočenjem z izzivi epidemije rajši pobegnili in zdaj od zadaj spodbujajo to nestrpnost. Lahko je biti general v mirnem času, težko pa je voditi v času krize.
V razmerjih med opozicijo in koalicijo so zdaj največji kamen spotike mesta v delovnih telesih in mesto predsednika DZ. Kakšno je vaše stališče o tem?
Dveh predsednikov državnega zbora ne moremo imeti. Če bi se dalo imeti dva predsednika, s tem ne bi imel nikakršnih težav. Oba kandidata dobro poznam. Enega sem spoznal v državnem zboru, drugega poznam, ker je doma nedaleč od mene. Oba sta po mojem mnenju sposobna gospoda, ki lahko ustrezno in uspešno vodita državni zbor. Kaj se bo iz tega izcimilo, pa težko presodim. Prvi predsednik državnega zbora v tem mandatu je bil Matej Tonin, ko se je NSi še pogajala o vstopu v koalicijo. Ko je stranka pristala v opoziciji, je Matej Tonin odstopil s tega položaja. Vodenje državnega zbora je ob oblikovanju manjšinske koalicije prevzel Dejan Židan in ga vodil vse do razpada Šarčeve vlade, nato pa odstopil. Ne vem; bi zdaj moral odstopiti tudi gospod Zorčič? Odgovor lahko poiščete sami.
Pri poskusu menjave bi lahko bil ključen prav vaš glas.
Moj? Zakaj moj? Zakaj pa ne rečete, da je to odvisno od Zmaga Jelinčiča Plemenitega? Zakaj bi bilo to odvisno od nas? Mi nismo podpisali nobene pogodbe, od nas ni nič več odvisno. Lahko pa glasujemo vsak po svoji vesti na tajnem glasovanju. Na to pa jaz nimam nobenega vpliva. Marsikdo misli, da se poslanska skupina vodi kot podjetje, ampak to ne drži. Kot vodja poslanske skupine sem v zelo nehvaležni vlogi, saj sem le koordinator sebi enakih in nič več. Mnogi menijo, da bi moral nekoga nagovoriti ali pregovoriti, kako naj deluje in glasuje. To pa je zelo težko. Če je poslanec svojeglav, bo mislil s svojo glavo in glasoval po svojih prepričanjih.
Je bil vstop Desusa v koalicijo napaka?
O tem naj presodijo organi stranke. Jaz teh ocen ne bi podajal. Za levo politično opredeljene volivce je to napaka, za desno opredeljene volivce pa ne.
Koliko pa ima Desus desno opredeljenih volivcev?
Bistveno manj od levih. Po moji presoji, tako čez prst, imamo 75 odstotkov levo usmerjenih volivcev in 25 odstotkov desno usmerjenih.
