Strupene tekočine, ki jih proizvaja telo, v naravi niso redke. Vsi poznamo strupene žuželke, pajke, škorpijone, ribe, žabe, kače, kuščarje, vendar strup proizvajajo tudi nekateri sesalci - recimo rovke in njim podobni solenodoni.
Študija znanstvenikov iz univerze na Okinavi in avstralske univerze pa kaže, da bi lahko tudi naše žleze slinavke nekoč v prihodnosti začele proizvajati strup.
"Sistemi za proizvodnjo strupa v ustih so se v evoluciji razvili pri mnogih vretenčarjih in tako omogočili izkoriščanje novih preživetvenih niš za plenilce," so znanstveniki zapisali v študiji. "Vendar pa še vedno slabo razumemo, kako je do njihovega razvoja prišlo."
"Medtem ko se je ustni sistem za izločanje strupov pri kačah razvil predvsem zato, da jim je omogočil zagotoviti plen, pa se je pri sesalcih razvil iz žlez slinavk in jim tako omogočil tako zagotoviti plen, kot tudi obrambo," je zapisano v študiji. "Kače izločajo zelo koncentriran strup, ki plen skoraj v trentutku omrtviči ali ubije, ter tako prepreči, da bi pobegnil. Pri sesalcih je strup večinoma precej razredčen in večinoma plena ne ubije, medtem ko lahko zaradi učinkov odvrne napadalca."
S preučevanjem genov, ki so povezani z izločanjem strupenih snovi pri živalih, so odkrili, da so isti geni in fiziološki mehanizmi vključeni tako v proizvodnjo in izločanje strupov pri enih kot sline pri drugih vrstah. Razlika je samo v vsebini.
Torej, ali se lahko tudi pri ljudeh nekoč v prihodnosti iz slinavk razvijejo žleze s strupom? Čeprav je kaj takega malo verjetno, pa ni nemogoče, pravijo znanstveniki, obenem pa dodajajo, da ni jasno, kakšno evolucijsko prednost bi to prineslo človeški vrsti.
