Hobotnice veljajo za najbolj inteligentne nevretenčarje (živali brez hrbtenice). Znanstveniki so pri njihovem preučevanju ugotovili presenetljive umske zmožnosti. Tako znajo uporabljati orodje in reševati preproste probleme. Nedolgo nazaj so raziskovalci bili presenečeni, ko je sipa (sorodnica hobotnice) uspešno rešila inteligenčni test, s katerim preizkušajo človeške petletnike in preverjajo, kako močna je njihova samokontrola.
Inteligenca hobotnic je za raziskovalce zanimiva, ker se je razvijala popolnoma neodvisno od tiste, s katero so obdarjeni vretenčarji, med katere spadamo tudi ljudje.
Če bi jih pustili v miru živeti še za nekaj milijonov let, ali bi lahko dosegle takšno stopnjo, ki bi jim omogočala, da bi zavzele svet in morda celo poletele v vesolje? To vprašanje je na spletni strani The Conversation postavil 14-letnik.
Odgovoril mu je profesor Culum Brown iz univerze Macquarie. Odgovor je na kratko - zelo verjetno ne.
Eden izmed razlogov je njihova življenjska doba. Hobotnice namreč ne živijo dolgo. Tudi največje od njih živijo največ 5 let.
Drugi razlog tiči v tem, da je njihov razvoj potekal in verjetno še poteka veliko počasneje od človeškega. "Na svetu je okoli 300 različnih vrst hobotnic in tu so že vsaj 300 milijonov let," je v odgovoru napisal profesor. "V tem času se niso veliko spremenile."
"Sodobni človek, recimo, na Zemlji obstaja le dobrih 200.000 let in v tem času smo uspeli osvojiti planet (in ga tudi zelo poškodovati)."
"Prva stvar, ki bi jo morale 'narediti' hobornice, če bi hotele zavzeti svet, bi bila, da podaljšajo svojo življenjsko dobo in preživijo več kot le nekaj rojstnih dnevov," piše Brown. "Druga stvar pa je, da bi morale razviti kulturo, v kateri bi se učile druga od druge. Znano je sicer, da se hobotnice lahko učijo z opazovanjem drugih hobotnic, vendar pa nimamo nobenega dokaza o njihovi kulturi - torej o načrtnem prenašanju znanja na druge ali ustvarjalnosti, ki bi bila vezana na določen krog hobotnic."
"Zelo malo bitij kaže inteligenco, ki bi jo lahko primerjali s človeško in razumevanje, zakaj je temu tako, je dolgoročno vprašanje za znanost. Verjetno je eden od odgovorov skrit tudi v tem, da so človeški možgani energetsko zelo potratni. Potrebujejo veliko energije za svoje delovanje. In za tako potratnost morajo biti njihovi učinki zelo veliki, sicer bi jih narava že odstranila," piše v odgovoru.
"Če torej upoštevamo vse našteto, je možnost, da bi nekoč videli hobotnice, ki raziskujejo vesolje, zelo neverjetna," zaključuje profesor Brown.
