Cvetača je križnica z nekoliko specifičnim okusom, ki pa ga je mogoče vkombinirati v različne jedi. Primerna je za pripravo juh, omak, samostojnih jedi, prilog, pice, uporabimo jo lahko namesto riža in še bi lahko naštevali. Zato nikar ne odlašajte, temveč s pridom uporabite bele cvetke!
Izboljšajte prebavo
Kot smo že povedali, je cvetača odličen vir vlaknin, ki so hrana predvsem koristnih bakterij v črevesju, to pa prispeva k zdravju prebavnega sistema. Vlaknine nas tudi izredno nasitijo, čeprav hrana ni kalorična, zato so še kako pomembne v boju proti odvečnim kilogramom. Cvetača tako velja za eno najboljših dietnih živil, med drugim tudi zato, ker velik delež te zelenjave predstavlja voda.
Vir antioksidantov
Antioksidanti so snovi, ki celice ščitijo pred škodljivimi prostimi radikali in vnetji v telesu. Podobno kot druge križnice je cvetača bogata z glukozinolati in izotiocianati. To sta dve vrsti antioksidantov, ki upočasnita razrast rakavih celic. V cvetači najdemo še velik delež karotenoidov in flavonoidov pa tudi velike količine vitamina C.
Kako ohraniti čim več koristnih snovi
Da bi ohranila čim več zdravih hranil, ki jih vsebuje, cvetačo dušite, a ne predolgo. Poskrbite, da ostane rahlo al dente (ohrani čvrstost), tako kot naj bi pravilno kuhali testenine. Lahko jo pripravite tudi v pečici, a pazite, da bo temperatura nižja od 160 stopinj Celzija. Če jo boste pripravljali v ponvi, jo popecite na hitro in nikar ne dovolite, da bi se povsem zmehčala.
Kako jo kuhamo
Cvetača med kuhanjem rada razvije neprijeten vonj. Omilimo ga tako, da cvetačo pred kuhanjem blanširamo, nato pa jo kuhamo na nizkem ognju in v odprti posodi le nekaj minut (od pet do sedem), sicer se hitro razkuha. Vodo solimo šele pred koncem kuhanja, ko je cvetača še čvrsta. Cvetače nikoli ne kuhamo v aluminijasti posodi, saj se tako prej obarva sivo. Lahko pa vodi dodamo nekaj kapljic kisa ali limoninega soka. Barvo bo ohranila tudi, če jo bomo skuhali v mešanici vode in mleka.
