Številne blažje infekcije, kot so zamašen nos in vneto grlo, tudi gripa, lahko odpravimo sami z uporabo zelišč in pripravkov iz narave. V naravi imamo namreč številne naravne antibiotike, ki se skrivajo v okolici našega doma.
Če spadate med ljubitelje domače in naravne lekarne, potem imate na vrtu zagotovo bogato bero zelišč in drugih rastlin, ki uspešno krepijo vaše zdravje in odpornost. Pred zimo jih uspešno zavarujte, posušite ali zamrznite in tako v njihovih blagodejnih učinkih uživajte tudi skozi mrzlo zimo. Ko se nas lotevajo prehladna obolenja, po navadi posežemo po domačih čajih. Pogosta je uporaba ingverja, cimeta in kardamoma, ki spadajo med naravne antibiotike in antiseptike. Med »eksotičnimi« začimbami ne smemo pozabiti še na kajenski poper in kurkumo. A v njihovo družbo lahko povsem upravičeno umestimo tudi številna antimikrobna domača zelišča, kot so timijan, šetraj, majaron …
Bazilika
Strokovnjaki so potrdili, da je bazilika odlična rešitev v času adenovirusov, ki so pogosti v času prehladnih obolenj in drugih dihalnih okužb. Pomembno vlogo igra predvsem eterično olje bazilike, ki ga sestavlja linalool. Grgranje bazilikinega čaja je zato odlična rešitev pri bolečinah v grlu in pri hripavosti. Čaj pa je dobro tudi inhalirati pri pojavu vnetij dihalnih poti.
Majaron
Tudi majaron spada v skupino naravnih antibiotikov, kamor ga uvršča predvsem veliko antioksidativnih polifenolov ter antiseptičnih in protibakterijskih učinkovin. V času prehladnih obolenj ga je dobro uporabljati v obliki masti ali obkladkov, ki služijo lajšanju in boljši prehodnosti dihalnih poti (sinusitis, bronhitis, hripavost, gripa, astma idr.). Poparki iz posušenega majarona se v ljudski medicini uporabljajo tudi pri zdravljenju senenega nahoda.
Citronka
Za citronko je značilno, da odlično deluje proti E. coli, kandidi in nekaterim drugim črevesnim zajedavcem, nepogrešljiva pa je tudi v času prehladov, saj uspešno pospešuje izločanje sluzi. Poparek iz citronke ali čaj je odličen tudi pri razdraženi sluznici, prehladu, praskanju v grlu ali pri kašlju. Dve žlički svežih ali posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito deset minut, nato odcedimo. Pijemo do tri skodelice napitka dnevno. Tako bomo očistili dihalne poti in znižali povišano telesno temperaturo. A z uživanjem nikar ne pretiravajte, saj lahko pretirana uporaba draži želodčno sluznico in ledvice.
Hren
Tudi hren je nepogrešljivo domače zelišče, ki ga uporabljamo za lajšanje gripoznih obolenj in drugih obolenj dihal. Vsebuje namreč gorčično olje, ki deluje antiseptično in protivnetno, v ljudski medicini pa je cenjeno tudi zato, ker krepi imunski sistem. Če ga pomešamo z medom, bo uspešno raztapljal sluz v pljučih in blažil kašelj.
Česen
Česen zagotovo velja za enega najbolj poznanih naravnih antibiotikov. Njegove edinstvene lastnosti mu dajejo žveplove spojine, kot je alicin, prav tako pa minerala kalij in germanij. Skupek lastnosti krepi imunski sistem in hitro opravi z bakterijami in virusi. Priporoča se presno uživanje, prav tako česnova tinktura ali drugi pripravki. Uživamo ga pri zdravljenju bronhitisa, prehladih, kašlju, povišani telesni temperaturi, vnetju žrela in v boju zoper viruse in glivice.
Čebula
Čebula vsebuje številne antioksidante in veliko vitamina C, prav tako kot česen pa tudi žveplove spojine. Uživanje presne čebule bo hitro odprlo zamašene dihalne poti ter se priporoča za uživanje v času gripe in prehladov. Pripravite si lahko pripravek iz čebule in medu. Rezine čebule prelijete z medom in pustite čez noč, zjutraj na tešče pa zaužijete dve žlički pripravka, ki bo hitro okrepil imunski sistem in pregnal prehladna obolenja. V čebuli najdemo tudi krom, ki uravnava raven sladkorja v krvi. Redno uživanje naj bi pripomoglo k zmanjšanju tveganja za obolenje raka na črevesju ali pri težavah s pljuči.
Žajbelj
Najbolj koristni in uporabni so sveži listi žajblja, v katerih najdemo eterična olja, čreslovine in druge zdravilne učinkovine, ki uspešno delujejo zoper viruse in bakterije. Najpogosteje žajbelj uporabljamo pri oralnih okužbah in obolenjih. Listi uspešno blažijo vnetja dlesni, bolečine v zobeh, težave z aftami, zavirajo nastanek sline. Žajbelj je nepogrešljiv v času prehladnih obolenj, kjer ga uporabljamo prevretega v mleku, zoper bolečine v grlu in prehladna obolenja, prav tako pospeši potenje. Lahko ga uporabljamo tudi pri prebavnih motnjah in težavah z napihnjenostjo in vetrovi. Znižuje raven sladkorja v krvi in lahko sproži zaostalo menstruacijo. V odlično pomoč je tudi v času težav v menopavzi.
Ameriški slamnik
Strokovnjaki so ugotovili, da ameriški slamnik, ki krasi marsikateri okrasni vrt, poleg uravnavanja optimalnega odziva imunskega sistema ob infekcijah telesu pomaga tako, da deluje naravnost na viruse gripe ali prehlada ali celo bakterije. Na viruse deluje tako, da spremeni površinske virusne proteine. Na ta način virusu prepreči vstop v celico in razmnoževanje znotraj nje, posledično pa onemogoči širjenje infekcije. Ameriški slamnik ima dokazano delovanje tudi na streptokok, ki je pogost pri vnetju mandljev in žrela ter povzročitelja vnetij grla in pljuč.
Oljčni listi
Če imate doma posajeno oljko, je pravi čas, da shranite nekaj oljčnih listov. Ti vam bodo v odlično pomoč v času virusnih, bakterijskih ali glivičnih obolenj. Poznane so nam blagodejne lastnosti oljčnega olja, le redko pa vemo, da se v listih skriva precej več zdravilnih učinkov kot v olju. Strokovnjaki so potrdili, da se v listih nahaja približno 40-krat več antioksidantov kot v olju. Poleg antioksidativnega in protivnetnega učinka imajo listi tudi širok protimikrobni spekter, kar pomeni, da delujejo na bakterije, viruse in glivice. Priporoča se hladno stiskani izvleček oljčnih listov, sicer pa lahko posežemo tudi po čaju iz posušenih oljčnih listov. Pripravimo ga tako, da čajno žličko posušenih zmletih listov namakamo v skodelici vroče vode do največ 10 minut in pijemo do štirikrat na dan, toplega ali hladnega.
Brusnice
Plodovi brusnice so odlična izbira pri kroničnih vnetjih sečil, saj vsebujejo snov, ki pomaga telesu, da bakterije hitreje odplakne iz mehurja in jim preprečuje, da bi se na stenah razmnoževale in zadrževale. Raziskave so potrdile, da brusnice uničijo bakterijo, ki naj bi domnevno povzročala čir na želodcu. Brusnice so bogate z vitamini A, B, C ter kalijem, odlikuje pa jih tudi močno antioksidacijsko delovanje. Raziskave so potrdile tudi, da naj bi redno uživanje zmanjšalo tveganje za nastanek raka dojke in debelega črevesa. Prav tako naravni ekstrakt brusnic deluje antibiotično na infekcije dlesni in krepi imunski sistem.
