Urnih kazalcev danes skoraj ne premikamo več dobesedno, saj imamo vsi večinoma digitalne časomerilce, ki so povezani z internetom, tako da je postopek avtomatičen in ga niti ne zaznamo.
Tisti, ki pa imajo še klasične ure, pa morajo kazalce premakniti ročno, če želijo, da so njihove ure usklajene z okolico. In če je teh ur veliko, potem je to lahko tudi problem.
Britanska kraljica Elizabeta ima veliko palačo - pa ne samo eno - in v njej veliko ur in veliko od teh je starih in dragocenih in predvsem s kazalci, ki jih je treba premakniti.
Natančneje: 450 časomerilcev je v gradu in na posestvu Windsor, 600 u Buckinghamski palači, 50 pa v palači Holyroodhouse na Škotskem, koliko jih je v drugih gradovih in palačah, ni znano. Všteti pa je treba še nekaj urnih kazalcev v stolpnih urah.
Kraljca seveda sama nikakor ne bi mogla premakniti vseh, pa to tudi ni njen posel. Za njene ure in premikanje kazalcev v Windsorju in Buckhingamski palači pa skrbita dva človeka.
Fjodor van den Broek. horološki konservator (ohranjevalec časomerilcev) v gradu in posestvu Windsor je za premik kazalcev porabil 16 ur, "V Buckinghamki palači imam kolega, ki za ure skrbi tam," je povedal za BBC. V tamkajšnji palači je 600 ur in lahko računamo, da bo tudi njegov kolega porabil vsaj 16 ur za delo, tako da bosta oba porabila samo za premikanje kazalcev okoli 40 ur.
"Većina ur je precej točnih, seveda pa vsake toliko časa nekatere od njih začnejo zaostajati ali prehitevati, in jih je potrebno popraviti in stalno nadzorovati," je še povedal.
Je pa razkril. da v dvorcih, v katerih kraljica živi, nekatere ure nalašč prehitevajo. V kuhinjah Windsorja in Buckinghamske palače so ure nalašč prirejene tako, da prehitevajo za 5 minut. "To je zato, da člani kraljeve družine dobijo svoj obrok točno ob za to določeni uri," pojasnjuje Van den Broek.
Kraljica pa recimo, nima budilke. Vsaj v klasičnem smislu ne. Namesto zvonca jo zbudi osebni igralec na dude. Vsako jutro ob 8:30 stopi pod okno njene spalnice in zaigra budnico. Z igranjem preneha, ko kraljica stopi k oknu in mu da znak, da je zbujena. Če budnico prespi, njen "človek budilka" igra še 15 minut.
Ko bo Fjodor premaknil vse kazalce, se bo vrnil k običajnemu delu, skrbi za mnoge izjemno dragocene ure, stare tudi 300 let.
"Pravijo, da so bile ure včasih način, kako si v hišo pripeljal Boga, ker so ljudje pač verjeli, da je Bog ustvaril čas, človek pa naprave, ki ga lahko ujamejo," pravi Fjodor. "Ure so bili superkompjuterji tistega časa," dodaja, "Danes si kupujemo pametne telefone, takrat pa če si se hotel s čim pobahati, si kupil najnovejšo uro."
Ena izmed Fjodorjevih najljubših v zbirki je ura, ki prikazuje grškega boga Kronosa (boga časa) in žensko študijo, pri čemer Kronos s koso kaže čas na vrteči se krogli v centru časomera.
Še ena, ki je Fjodoju ljuba je bila narejena leta 1740 in ki izvaja melodije sladatelja Georgea Fridericha Handla, ki so bile napisane posebej za to uro.
"To je bolj instrument, kot merilec časa," pravi Fjodor o tej 1,8 m visoki uri. "Bolj kot merejenju časa služi temu, da se ga sliši.
Podobnih dragocenih ur je v Windsorju veliko. "Pravzaprav nimajo cene," razmišlja Fjodor. "Imajo zgodovinsko vrednost, poreklo in veliko jih je unikatov, tako da so neprecenljive."
