Zgodovina bršljanaste grenkuljice sega daleč nazaj. Uporabljali so jo že stari Grki in Rimljani, bila je nepogrešljiva tako v zdravilstvu kot tudi v kulinariki, a je z leti izgubila svoj prvotni pomen in nekako utonila v pozabo. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C so jo uporabljali kot zdravilo za vse bolezni, nepogrešljiva je bila sploh v času zimskih prehladov in obolenj, povezanih z dihali.
Kako jo prepoznamo
Bršljanasta grenkuljica je precej nizka rastlina, ki površnega opazovalca na hitro spomni na koprivo ali meto. Prepoznamo jo po štirioglatem, redkodlakem steblu, ki se po navadi poleže po tleh in tako razrašča po površini, ki jo naseljuje. Iz ležečega stebelca se nato razvijejo poganjki oziroma navpična stebla, ki tvorijo drobno narezljane ledvičaste lističe. Ob koncu aprila oziroma maja zacveti z vijoličasto modrimi cvetovi, ki se obdržijo vse do junija. Nabiramo lahko vse njene nadzemne dele, tako steblo kot lističe in cvetove, ter jih uporabljamo sveže ali posušene v senci.
Pri nas je bršljanasta grenkuljica prepoznana predvsem kot plevel, zato jo v kulinariko redko vključujemo. Bolj jo izkorišča ljudsko zdravilstvo.
Uporaba
Kot že omenjeno, lahko grenkuljico uporabljamo tako v zdravilstvu kot tudi v kulinariki. Svežo uporabimo v spomladanskih solatah, za pripravo prečiščevalnih napitkov, predjedi, juh, rižot ... Znano je, da spodbuja tek in pospešuje prebavo. Zaradi vsebnosti koristnih eteričnih olj se v zdravilne namene uporablja predvsem v času vnete sluznice. Zato je nepogrešljiva v času prehladov, gripoznih obolenj in pri težavah s sinusi. Deluje antibakterijsko, protivnetno in pomirjevalno, zato jo zdravilci priporočajo tudi v času želodčnih in drugih težav, povezanih s prebavili. Dobro deluje tudi na jetra in ledvice, kot dodatek h kopelim pa jo mnogi uporabljajo kot sredstvo za mehčanje kože. Bršljanasta grenkuljica je nepogrešljiva tudi v času pikov žuželk. Če boste mesto pika natrli z grenkuljico, boste zmanjšali oteklino, bolečino in druge neprijetne posledice.
