Z iskanjem kopriv ne bomo imeli težav, saj rastejo skoraj za vsakim vogalom. Zagotovo je številnim poznan rek, da so koprive dobre za zdravljenje revme, kar pa niti ni tako zelo iz trte izvito.
Kdaj po koprive
Koprive so najboljše za nabiranje in uživanje spomladi, ko začnejo poganjati. Našli jih bomo v živih mejah, ob obronkih gozdov, ob rekah ... Nič pa ne bo narobe, če bomo nabrali koprive poleti ali v jeseni, le nekoliko več dela bo, saj v tem času stebla nekoliko olesenijo. Koprive uporabljamo sveže za pripravo juh, prilog, sokov, gnojil, škropiv ali posušene za pripravo čajev, poparkov, obkladkov ... A najprej torej k njihovim zdravilnim lastnostim.
Zmanjšuje vnetna stanja
V katerokoli knjigo o zdravilnih zeliščih boste pogledali, boste našli razlago in načine uporabe koprive. Kopriva odvaja vodo in čisti sečne poti. Znano je, da odpravlja ledvični pesek, znižuje krvni sladkor in lajša revmatične ter druge sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja. Znanstveniki so potrdili tudi, da je nepogrešljiva pri težavah s povečano prostato. Za zdravljenje običajno uporabljamo posušeno zel, ki jo uživamo v obliki čajev ali poparkov do trikrat dnevno.
Surovo naravnost v usta, solate, smutije
Da, prav ste prebrali. Koprive sicer nabiramo v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate ali pripravo polivk. Lahko pa jih naberemo zgolj za malico med sprehodom po gozdu. S prsti odstrižemo zgolj vršiček z do tremi pari listov. Liste na spodnji strani nekajkrat pogladimo proti vrhu, koprivo pa nato povaljamo med dlanema. Tako pripravljeno zaužijemo takoj ali pa jo narežemo v solato. Primerna je tudi za smutije in sokove, a za pripravo potrebujemo precej močan sokovnik.
