Tokrat v rubriki Slovenija brez meja predstavljamo zgodbo 23-letne Sabrine Zavšek, ki je odšla za svojimi sanjami na študij v Ameriko.
Sabrina se je na točki svojega mladega življenja odločila, da si bo novo znanje pridobila v Ameriki. Da pa obstajajo razlogi, da se Slovenci iz tujine vseeno vračajo nazaj domov, pa je povedala tudi sama. »V Ameriko sem odšla zaradi tega, ker sem začutila, da takšnega znanja ne morem dobiti v Sloveniji. Zelo me zanima glas in njegove razsežnosti. Ne le v glasbi, ampak tudi v govoru. Tu sem res dobila še nekakšno drugo perspektivo za moje delo in zase kot človeka. Tega v Sloveniji pač ni bilo. Zato sem se tudi odločila obiskati tujino, saj želim postati strokovnjakinja na svojem področju.« Pot do Amerike pa ni bila najlažja, saj je šlo za res velik finančni zalogaj. »To je bil res oziroma je še finančni zalogaj. Na srečo sem lahko določene obveznosti opravljala iz evropskih držav, tudi iz Slovenije. Literaturo sem lahko torej preštudirala tu, v tujino pa sem hodila na individualne ure in nekatere projekte. Denar za študij sem si morala prislužiti sama, šlo pa je za kar nekaj tisočakov. Tu seveda ne štejem letalskih vozovnic in bivanja. Ker pa sem si to želela že od mladih nog, mi ni bilo težko poprijeti za delo in slediti svojim sanjam.«
»SLOVENCI SMO BLAZNO OBREMENJENI Z MAJHNOSTJO«
Sabrina sicer prihaja iz večje družine, zato od domačih niti ni pričakovala, da ji bodo financirali celoten študij. »Ja, res sem za današnji moderni svet iz velike družine, imam namreč tri sestre. Smo s podeželja, kar mi pride prav na karierni poti, saj mi ni težko poprijeti za delo. Svoj denar sem začela služiti že ob koncu osnovne šole in z leti se je kupček počasi nabiral. Ko sem začela študirati novinarstvo, sem imela priložnost delati tudi v medijih, kar me res veseli. V Ameriki so me najbolj zaznamovale izkušnje z ljudmi. Sicer res pridobiš znanje in neko širino, a to te res spremeni na neki človeški ravni. Ker smo Slovenci blazno obremenjeni z našo majhnostjo, imamo to v krvi. Zato se včasih počutimo tudi nepomembno in smo bolj ponižni. To sem najbolj opazila, ko sem spoznala druge študente. Najprej se sploh nisem želela izpostavljati in postavljati vprašanj, medtem ko drugi narodi s tem sploh niso imeli težav. Tu sem se res naučila neke širine in ugotovila, da lahko to znanje prinesem tudi v Slovenijo in tu ustvarim veliko. Kljub temu, da sem dolga leta govorila, da želim živeti v tujini, sem se na koncu torej odločila ostati doma.«
