Njen lastnik Anton Brumen je skupaj z družino pred približno osmimi leti poskrbel za celovito prenovo, njihova prizadevanja pa niso ostala spregledana. Objekt se je namreč uvrstil v izbor 17 najuspešnejše prenovljenih objektov kulturne dediščine v državi.
»Tega res nismo pričakovali. Nisem si mislil, da je to mogoče, saj so v brošuri z opisi vseh 17 najbolje prenovljenih objektov kulturne dediščine takšni, pri katerih so pri obnovi sodelovali arhitekti. Mi pa smo objekt obnovili v lastni režiji, pod vodstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor. Hkrati je to potrditev, da smo se leta 2011, ko smo se lotili obsežne prenove objekta, odločili prav,« je zadovoljen Brumen, ki meni, da sta komisijo prepričali prav izvirnost in avtentičnost objekta.
Takšna kot nekoč
»Vse smo ohranili tako kot nekoč. Tako so vsi leseni deli na ostrešju še stari (roženice, deske ...), ostrešje je še povezano z lesenimi klini, pokrito je s slamo. Pomembno pri cimprači je, da je bila streha vedno primerno vzdrževana. Do zdaj so vse generacije dobro skrbele za hiško, da se je lahko ohranila v izvirnem stanju.«
Za temeljito prenovo so se Brumnovi odločili predvsem zato, ker cenijo, kar so ohranili njihovi predniki, in želijo to ohraniti tudi za naslednje rodove. Prenovili so notranji in zunanji ilovnati omet ter apneni premaz in jo na novo prekrili s slamo. Še največ časa pri prenovi so Brumnovim vzeli vsi zapleteni administrativni postopki s potrebno dokumentacijo za subvencijo. Po številnih dopolnitvah jim je uspelo pridobiti 8000 evrov za obnovo strehe.
V rokah že tretje generacije Brumnovih
Cimpračo, prekrito s slamo, ki je po izklesani letnici nad vrati nastala leta 1757, je kupil Antonov dedek. Lepo ohranjen objekt ima tako v rokah že tretja generacija Brumnovih, po besedah Antona pa bo zanjo poskrbela še vsaj ena generacija.
Mala hiška se ponaša tudi z bogato notranjostjo. Opremljena je namreč s številnimi razstavljenimi predmeti, ki pripovedujejo svojo zgodbo. »Gre za starinske predmete, ki so bili ohranjeni na naši kmetiji in so last naših prednikov. Najstarejši razstavljeni predmet je glinena posoda iz leta 1824. Tukaj so še številni drugi predmeti, ki so se uporabljali pri gospodinjstvu in v kmetijstvu.«
