Ne poznamo vzgoje, rastišča, obnašanja, kaj šele (ne)varnosti za okolico in nas same. Treba pa je priznati, da na embalaži praviloma teh podatkov ne najdemo, temveč se z njimi seznanimo šele, ko rastlino vidi znanec, ki jo pozna, ali pa ko se kaj zgodi. Predstavljamo vam nekaj najpogostejših in najnevarnejših.
GLICINIJA
Če je že ni v vašem vrtu, ime zagotovo poznate iz priljubljene serije Razočarane gospodinje, v kateri so te živele na Ulici glicinij. Gre za listnato vzpenjavko, ki zacveti spomladi, poleti pa daje prijetno senco. Cvetovi so veliki in dišeči, v obliki grozdov, praviloma nežno vijoličaste, modre, bele ali rožnate barve. Na leto zraste do tri metre, pogosto pa so z njo poraščeni vhodi v okrasne vrtove, terase, visoke opore stavb … Nevarni so vsi deli rastline, posebno pa semena. Zaužitje teh vpliva na delovanje živčnega sistema, izzove slabost, bruhanje, krče in drisko.
RDEČI NAPRSTEC
Rastline so poznane po svoji značilni zvonasti obliki in visečih cvetovih, ki so obarvani belo, modro, vijoličasto ali rožnato. Čeprav rastlino uporabljajo v medicini, za izdelavo zdravil za srce, velja za zelo strupeno. Zaužitje kateregakoli dela rastline lahko povzroči slabost, omotico, drisko in krče. V hujših primerih pa tvegamo resno zastrupitev in odpoved organizma.
HORTENZIJA
Srečamo jih predvsem na vrtovih babic, ki se rade hvalisajo z raznobarvnimi koški trajnice, ki barvo cvetov spreminja glede na kislost tal. Hortenzije so še posebej zaželene zato, ker cvetijo vse od junija pa do konca jeseni. Kljub čudovitim barvam naj povemo, da vsebujejo zelo strupeno snov cianid. Cianid so oziroma še uporabljajo za sodne usmrtitve, bolj znan je tudi kot bojni strup. Zato zaužitje večjih količin cvetov ali drugih delov rastline lahko močno ogrozi življenje. Ob zastrupitvi se po navadi pojavijo izpuščaji in srbečica, nato otekline, slabost, potenje, in če žrtev ne zaužije protistrupa, lahko doživi celo kap in odpoved srca.
KRIZANTEMA
Trenutno so še v fazi rasti, medtem ko bodo zacvetele šele čez dober mesec ali dva. Nedvomno pa ne bodo manjkale tudi na grobovih ob dnevu spomina na mrtve. Ja, tudi krizanteme veljajo za zelo strupene okrasne rastline. Že zgolj mleček in odtrgani cvetovi, ki jih držimo v rokah, lahko povzročajo srbenje kože in otekline. Številni vrtičkarji jih sadijo ob robove vrtov, saj odganjajo zajce, ki se jim zaradi njihove toksičnosti v velikem loku izogibajo.
OLEANDER
Oleandre po navadi najdemo bolj v primorskih mestih in ob morju, a tudi v notranjosti države niso izjema. Prepoznamo jih po suličastih listih, ki so razporejeni na dolgih olesenelih steblih. Cvetijo od začetka junija pa do septembra in imajo nežen cvetlični vonj. Strupeni so vsi deli te rastline. Strokovnjaki pravijo, da je nevarno celo vdihovanje dima zažganega lesa. Vsi deli rastline vsebujejo kardiotonične glikozide, ki povzročajo motnje srčnega ritma in v najhujših primerih zastoj srca.
RODODENDRONI IN AZALEJE
Rododendroni so ena izmed najbolj priljubljenih pomladnih cvetočih grmovnic. Zimzeleni grm po navadi zraste tudi do nekaj metrov visoko. So sicer nezahtevni za gojenje, a jim kljub vsemu občasno privoščimo nekaj gnojila. Vsi deli teh čudovitih grmovnic imajo halucinogene in odvajalne učinke. Simptomi so bruhanje, izpuščaji, glavobol, zamegljen vid in oslabelost mišic.
POTONIKE
Čudoviti rožnati do krvavo rdeči cvetovi z omamnim vonjem razveseljujejo marsikaterega vrtičkarja. Cvetijo sicer v začetku junija in kljub precej kratki cvetni dobi se znajdejo na marsikaterem okrasnem vrtičku. A ta lepota ima tudi svoj strup. Če bi potoniko zaužili, prežvečili ali pogoltnili, bi izzvali bruhanje, prav tako bi se povišal srčni utrip.
OSTROŽNIK
Tudi ostrožniki so precej pogosti na okrasnih vrtovih. Mnogi vrtičkarji ga ocenjujejo celo kot eno od najlepših in najbolj cenjenih trajnic tako pri nas kot po svetu. Ne pozabimo omeniti, da so rastlino uporabljali tudi v medicinske namene in za odganjanje vrtnih škodljivcev, vendar je zaužitje večjih količin rastline izjemno strupeno. Z zaužitjem tvegate bruhanje, v najhujših primerih celo odpoved organov.
ANGELSKA TROBENTA
Kljub čudovitim cvetovom, s katerimi krade poglede, je vse prej kot angelska. Vsi deli te rastline so strupeni. Angelska trobenta povzroči živčnost in hiperaktivnost, kar vodi v stres in se nadaljuje s haluciniranjem.
