Naj vas naslov članka nikar zmoti in ne zavede – mladi gibalno ovirani heroji, varovanci zavoda, ki so se na Mini oviratlonu srečali z ovirami, zasnovanimi na osnovi »velikega« oviratlona na Poljuki, niso jokali, saj že vedo: z jokom se ovir ne da premagovati.
Življenje jih je že naučilo, da je za premagovanje ovir potreben pogum. In vsako leto znova ugotavljamo, da ga varovanci zavoda, ki jih srečujemo na Mini oviratlonu, premorejo v izobilju. Pravzaprav dosti več kot včasih (morda večinoma?) starejši. Da, od mladih iz URI Soča bi se vsi lahko veliko naučili! Ali se lahko, pa je drugo, veliko vprašanje: pogum v srcu je – ali ga ni.
Poslušajte Gogija!
Če ne solz, smo v očeh zvezdnikov iz sveta športa, glasbe in televizije, ki so se odzvali vabilu ŠD Oviratlon in ekipe URI Soča ter prišli na prizorišče osmega Mini oviratlona v telovadnico zavoda, zaznali močna čustva. Seveda so prevevala močneje tiste, ki so prišli prvič. Med temi je bil tokrat vrhunski košarkar, zvezda lige NBA Goran Dragić … In če dobro pogledate njegove oči na fotografiji (kot tudi motokrosista Tima Gajserja), lahko v njih vidite zgodbo, kot jo je čutil: tako žalost kot sočustvovanje – a tudi neverjetno navdušenje, spoštovanje in občudovanje moči ter poguma vseh, ki so sodelovali na tekmovanju. In če je pred štirimi leti izšla knjiga, Goranov življenjepis Dajte Gogiju žogo, dodajamo: poslušajte Gogija!
Ko so ga povprašali o Mini oviratlonu, je razložil: »Mislim, da bi moral vsak, ampak prav vsak, vsaj enkrat priti sem.« Se strinjamo: ko enkrat vidiš težave mladih gibalno oviranih – in hkrati njihov pogum – se nobena težava v »običajnem« življenju ne zdi več prevelika.
