Sondo je 20. decembra lani na rdeči planet namestila robotska roka plovila Insight. Ima tako francoske nizkofrekvenčne kot britanske visokofrekvenčne senzorje. Oboji so 6. aprila zaznali signal, vendar ni bilo mogoče točno določiti verjetnega vira ali oddaljenosti.
Vodja britanske ekipe seizmologov je dejal, da je šlo verjetno za potres z magnitudo 1 ali 2, ki je bil morda oddaljen 100 kilometrov od sonde, in dodal, da bi na Zemlji tak potres opazili redki. Vir potresa bi lahko bil po navedbah znanstvenikov premikanje v notranjosti planeta ali udarec meteorita.
Ekipa
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Drugi signali
Znanstveniki želijo s podatki morebitnih potresov na Marsu dobiti jasnejšo sliko zgradbe notranjosti planeta. Te lahko tudi primerjajo s potresi na Zemlji in ugotovijo, na kakšen način sta se ta dva planeta razvijala. Ekipa preučuje tudi tri druge signale, ki so jih 14. marca, 10. aprila in 11. aprila zaznali samo nizkofrekvenčni senzorji. Ti so bili še šibkejši kot tisti 6. aprila, zato še ne morejo z gotovostjo trditi, da je šlo za potrese.
Lastnosti signala iz 6. aprila pa naj bi znanstvenike spominjale na potrese, ki so jih senzorji Apolla zabeležili na Lunini površini. Astronavti so tam namestili pet seizmometrov, ki so v času delovanja med letoma 1969 in 1977 zabeležili na tisoče potresov. Znanstveniki ameriške vesoljske agencije Nasa so sicer že leta 2005 sporočili, da so na Marsu zaznali več geoloških in termičnih sprememb, ki jih je verjetno povzročil potres.
